Jedro

Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Stranki, ki ji je z upravno odločbo naložena prepoved in te prepovedi ne spoštuje, upravni organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, s sklepom o izvršbi najprej naloži ravnanje oziroma prepoved, ki ji je bilo naloženo s sklepom inšpekcijskega organa, hkrati pa odloči tudi, da bo v primeru, če zavezanec ne bo ravnal v skladu z izvršljivim sklepom, dolžan plačati denarno kazen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 10.9.2002. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote Ljubljana z dne 31.5.2001. Prvostopni organ je s to odločbo ugotovil, da je odločba, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora prenehati opravljati gostinsko dejavnost v poslovnih prostorih, postala izvršljiva in da se dovoljuje njena izvršitev.

Sodišče prve stopnje je pri preizkusu izpodbijane odločbe ugotovilo, da je pravilna in zakonita in da so v njej navedeni tudi odločilni razlogi. Zavrnilo je ugovor tožene stranke, da je sklep o izvršbi formalno pomanjkljiv, ker ga je izdal nepristojen organ. Pojasnilo je, da je v 289. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določeno, da upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Tudi če za izvršbo ni pristojen organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, se izvršilni postopek začne pri tem organu (291. člen ZUP), oziroma je prav ta organ pristojen, da sproži izvršilni postopek pri drugem organu (4. odstavek 290. člena ZUP).

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Ponavlja tožbeno trditev, da je sklep o dovolitvi izvršbe izdal nepristojen organ, kar je v nasprotju z 290. členom ZUP. Za izvršbo denarne kazni, ki je bila zagrožena, je pristojno Ministrstvo za finance in ne Ministrstvo za gospodarstvo, kar pomeni, da je bila storjena bistvena kršitev postopka. Ker je mogoče odločbo, s katero se nekomu prepove neko aktivno ravnanje o izvršitvi zgolj z izrekanjem denarne kazni, za izterjavo katere je pristojno Ministrstvo za finance, bi moralo slednje izdati sklep, ki je bil predmet odločanja pritožbenega organa.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in oprta na pravilno dejansko in pravno podlago.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil v zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Na podlagi ugotovitve, da je odločba tržnega inšpektorja z dne 8.11.2000, ki nalaga tožeči stranki prepoved opravljanja gostinske dejavnosti, postala izvršljiva, je upravni organ prve stopnje za izvršitev te prepovedi kot pristojen organ, izdal sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi 290. člena ZUP. Napačno je stališče pritožbe, da se lahko odločba tržnega inšpektorja izvršuje samo z izrekanjem denarne kazni. Postopek izvršbe namreč poteka tako, da se stranki, ki ji inšpekcijska odločba nalaga določeno ravnanje in te prepovedi ne spoštuje, s sklepom o dovolitvi izvršbe najprej naloži ravnanje, ki ji je bilo naloženo s sklepom inšpekcijskega organa, hkrati pa odloči tudi, da bo v primeru, če zavezanec ne bo ravnal v skladu z izvršljivim sklepom, dolžan plačati denarno kazen. Ne gre torej za neposredno izterjavo denarne kazni ampak za nadomestno izvršbo, ki pa se opravi po tem, ko organ, ki je izdal sklep o dovolitvi izvršbe, na podlagi ugotovitve, da je sklep izvršljiv, ga pošlje v izterjavo pristojnemu davčnemu organu. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, saj te sodišče prve stopnje ni storilo, pritožnik pa v pritožbi ni pojasnil, v čem je taka kršitev nastala.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).