Jedro

Za izvršitev denarne kazni zadošča ugotovitev, da je dolžnik po izvršljivosti izvršilnega naslova vsaj enkrat kršil obveznost opustiti določeno ravnanje iz izvršilnega naslova.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 11. 2024 nasprotnemu udeležencu v I. točki izreka sklepa za obdobje šest mesecev prepovedalo zadrževati in približevati se prvi predlagateljici A. A. in drugi predlagateljici mld. B. B. na razdaljo manjšo od 200 m; približevati, vstopati ter zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer bivata predlagateljici, na razdaljo manjšo od 200 m; zadrževati in približevati se OŠ ..., ki jo obiskuje mld. B. B., na razdaljo manjšo od 200 m; zadrževati in približevati se podjetju Isocon d.o.o, na naslovu ..., in gostinskemu lokalu C. s.p., ..., kjer dela A. A., na razdaljo manjšo od 200 m; zadrževati in približevati se naslovu ..., kjer obiskuje vadbo plesa mld. B. B., na razdaljo manjšo od 200 m in v sedmi alineji navezovati stike s predlagateljicama preko mobilnega, stacionarnega telefona, SMS sporočil, pisem, elektronske pošte, raznih drugih komunikacijskih aplikacij ter družabnih omrežij oz. preko vseh sredstev za komuniciranje na daljavo, tudi preko skrite številke, kakor tudi preko vseh navedenih komunikacijskih sredstev s strani tretjih oseb, predvsem žene Č. Č. Za primer kršitve izrečenih prepovedi je sodišče izreklo tudi denarno kazen v višini 200,00 EUR (II. točka izreka sklepa).

2.S pritožbeno izpodbijanim sklepom, izdanim 24. 4. 2025, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil sedmo alinejo I. točke izreka iz sklepa z dne 18. 11. 2024, zaradi česar je po uradni dolžnosti dovolilo izvršbo za izterjavo denarne kazni v višini 200,00 EUR (I. točka izreka sklepa); mu naložilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa poravna denarno kazen, izrečeno s sklepom z dne 18. 11. 2024 (II. točka izreka sklepa); za primer neplačila te denarne kazni dovolilo izvršbo po uradni dolžnosti z rubežem denarnih sredstev nasprotnega udeleženca pri organizacijah za plačilni promet, zlasti na TRR, odprtem pri DBS d.d., in po pravnomočnosti tega sklepa s prenosom denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, na TRR Okrožnega sodišča v Celju (III. točka izreka sklepa), ter nasprotnemu udeležencu izreklo višjo denarno kazen v višini 300,00 EUR, če ne bo prenehal s kršitvijo ukrepa prepovedi iz sklepa z dne 18. 11. 2024 (IV. točka izreka sklepa). Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo, potem ko je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju, torej od 9. 12. 2024 dalje, ko mu je bil vročen sklep o izreku ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), večkrat kršil ukrep prepovedi navezovanja stikov s predlagateljicama (kot izhaja iz sedme alineje I. točke izreka sklepa) na način, da je sam ali preko svoje žene Č. Č. klical in pošiljal sporočila predlagateljicama, tudi v obdobju, ko so bili vsi stiki med nasprotnim udeležencem in mld. hčerkama B. B. in D. D. s sklepom o začasni odredbi začasno ukinjeni (sklep II Z 28/2024 z dne 25. 11. 2024).

3.Nasprotni udeleženec s pritožbo sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in postopek izreka denarne kazni ustavi, podredno da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Nasprotni udeleženec navaja, da mu sodišče očita, da je od 9. 12. 2024 dalje večkrat kršil sklep z dne 18. 11. 2024, in sicer na način, da je njegova žena Č. Č. klicala prvo in drugo predlagateljico, enkrat pa je predlagateljico klicala tudi mld. hči nasprotnega udeleženca in Č. Č. (E. E.), ki se je želela pogovarjati s sestro, v izpodbijanem sklepu pa navaja tudi, da sta obe predlagateljici po 9. 12. 2024 prejeli tudi nekaj klicev z anonimne številke, pri čemer ne vesta, kdo ju je klical, saj se na klice nista oglasili. Sodišče je sprejelo odločitev, ne da bi nasprotnemu udeležencu omogočilo, da se o očitanih kršitvah na naroku izjasni. Sodišču je pravočasno sporočil, da zaradi višje sile ne more biti prisoten na obravnavi, in predlagal prestavitev termina. Višja sila se nanaša na rojstvo otroka, zaradi česar je bil zadržan. Kot pravni laik ni vedel, da mora sodišču pojasnjevati konkretne okoliščine svoje odsotnosti, zato podrobnosti tudi ni pojasnjeval (smatral je, da zadostuje, da zaprosi za preložitev naroka). Nasprotni udeleženec ocenjuje, da bi moralo sodišče na njegovo prošnjo preložiti narok in mu omogočiti, da poda svoj zagovor glede očitanih kršitev sklepa z dne 18. 11. 2024. Če je sodišče menilo, da ni zadostno obrazložil razloga za svojo odsotnost, bi ga (glede na to, da se je v dosedanjem postopku zastopal sam in je pravni laik) lahko in moralo opozoriti na to, naj podrobneje obrazloži razlog za svojo odsotnost in da naj predloži tudi dokaze v ta namen. Ker nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost izjave glede očitanih kršitev, je bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in poseženo v njegovo pravico do izjave. Sklep je nezakonit že iz tega razloga. Nasprotni udeleženec nadalje navaja, da so očitki sodišča, da je kršil prepoved približevanja, s tem da je navezoval kontakt z obema predlagateljicama, kontradiktorni, saj sodišče v izpodbijanem sklepu ne ugotavlja, da je on osebno kadarkoli klical/vzpostavljal kontakt s predlagateljicama, temveč ugotavlja: - da je predlagateljici nekajkrat klicala oziroma jima pisala preko SMS žena nasprotnega udeleženca, Č. Č., ki je želela vzpostaviti kontakt z mld. B. B. in D. D.; - da je enkrat predlagateljici klicala njegova mld. hči E. E., ki je želela govoriti s svojo polsestro; - da sta predlagateljici prejeli več klicev z anonimne telefonske številke, vendar ne vesta, kdo ju je klical, saj se na klice nista oglasili. Nasprotni udeleženec trdi, da opisani dogodki ne predstavljajo kršitve sklepa z dne 18. 11. 2024. Poudarja, da sam nikoli ni navezoval stika s predlagateljicama - niti neposredno sam niti preko tretjih oseb (žene/hčere). Č. Č. je z mld. hčerama prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca (B. B. in D. D.) zelo povezana. Deklici jo imata radi, sta nanjo zelo navezani in radi preživljata čas z njo. Žena nasprotnega udeleženca je tako skladno s 142. členom Družinskega zakonika (DZ) vsekakor oseba, s katero imata njegovi mld. hčeri pravico do stikov, saj sta z njo družinsko povezani in nanjo osebno navezani. Ker sta imeli obe hčeri do izdaje spornega sklepa z njo redne stike, je želela Č. Č. ohraniti stike z deklicama kljub izdani prepovedi. Kontaktiranje predlagateljic s strani Č. Č. nikakor ne more pomeniti kršitve sklepa z dne 18. 11. 2024, saj se ta sklep nanaša izključno na nasprotnega udeleženca, kot že pojasnjeno, pa je Č. Č. predlagateljice kontaktirala v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca. Argumentacija, da je nasprotni udeleženec preko svoje žene kršil sklep, je glede na pojasnjeno kontradiktorna in zgrešena. Enako kot je pojasnjeno v pritožbi glede klicev/SMS sporočil s strani Č. Č., velja za mld. hči nasprotnega udeleženca, E. E., ki je klicala predlagateljico in povedala, da želi govoriti s polsestro B. B. Jasno je, da je mld. E. E. sama poklicala predlagateljico, ker je želela govoriti s svojo sestro. K temu je ni nagovoril oziroma je k temu ni pripravil nasprotni udeleženec, ki s tem klicem nima ničesar. Opozarja pa na to, da ima E. E. vso pravico poklicati svojo starejšo polsestro in se z njo pogovarjati po telefonu. Zaradi izrečene prepovedi približevanja in začasne ukinitve stikov je namreč E. E. močno pogrešala starejši polsestri. Nasprotni udeleženec nadalje povzema navedbe sodišča, da sta predlagateljici prejemali klice tudi s skrite telefonske številke. Prva predlagateljica naj bi izpovedala, kdo je lastnik te skrite številke, predpostavlja pa, da je klical nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec ostro prereka to premiso in navaja, da je "predpostavljanje" predlagateljice napačno, saj je ni klical. S skrite telefonske številke bi lahko klical kdorkoli. V današnjem času, ko je praktično vsak človek s telefonom že prejel kakšen neželjeni prevarantski klic (prevarantski klicatelji so pogosto tudi vztrajni in kličejo večkrat zapored), je vsekakor mogoče utemeljeno sklepati, da sta predlagateljici prejemali neželene klice od nekih tretjih oseb. Vsekakor pa jih od nasprotnega udeleženca nista prejemali. Glede na to, da sta tudi predlagateljici izpovedali, da ne vesta, kdo ju je klical (na klice se nista javili), niti o tem ne obstajajo nobeni drugi dokazi/indici, sodišče ne more utemeljeno sklepati, da je z anonimne številke klical nasprotni udeleženec. Slednjemu sodišče nikjer v sklepu ne očita, da bi on neposredno s svoje telefonske številke (katera telefonska številka naj bi mu pripadala, sodišče ne pojasni, navaja le številko žene nasprotnega udeleženca), kontaktiral katerokoli izmed predlagateljic. Niti ni nasprotni udeleženec kako drugače stopal s predlagateljicama v stik, se jima približeval ali kar koli podobnega. V času pisanja te pritožbe pa je veljavnost sklepa že potekla (ukrepi so prenehali dne 18. 5. 2025). Nasprotni udeleženec meni, da je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da je bilo poseženo v njegovo pravico do izjave v postopku in da je evidentno, da nikoli ni kršil sklepa z dne 18. 11. 2024. Očitane kršitve se sploh ne nanašajo na nasprotnega udeleženca, temveč na njegovo ženo Č. Č. in hči E. E., na kateri se prepoved ne nanaša in ki sta predlagateljici kontaktirali sami in v lastnem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca (ne gre torej za navezovanje stikov s predlagateljicama s strani nasprotnega udeleženca po tretji osebi). Anonimnih klicev, ki jih v sklepu navaja sodišče, prav tako ni mogoče pripisati ravnanju nasprotnega udeleženca. Ker kršitve niso izkazane, je sklep o denarnem kaznovanju neutemeljen in ga je potrebno odpraviti ter nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka.

4.Predlagateljici na pritožbo nista odgovorili.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Nasprotni udeleženec zmotno meni, da bi moralo sodišče narok za izrek denarne kazni dne 15. 4. 2025 na njegovo prošnjo preložiti in mu omogočiti, da poda svoj zagovor glede očitanih kršitev sklepa z dne 18. 11. 2024. Glede na e-sporočilo sodišču z dne 14. 4. 2025, v katerem je nasprotni udeleženec navedel (zgolj), da zaradi višje sile naproša za prestavitev naroka, je sodišče prve stopnje, ki lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) upravičeno štelo, da izostanka ni ustrezno opravičil, saj ni pojasnil višje sile na način, da bi sodišču omogočal zaključek, da so za preložitev naroka podani upravičeni razlogi. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca z e-sporočilom še istega dne obvestilo, da predlogu za preložitev ni ugodilo, in narok dne 15. 4. 2025 opravilo v njegovi odsotnosti. Sklicevanje pritožnika na njegovo nepoznavanje prava je neutemeljeno. Sodišče prve stopnje glede na določbo 12. člena ZPP ni bilo dolžno nasprotnega udeleženca pozivati, da pojasni razloge za svojo odsotnost in da predloži dokaze glede odsotnosti. V pritožbi prvič podana navedba, da se višja sila nanaša na rojstvo otroka nasprotnemu udeležencu, je nedopustna, ker pritožnik ni izkazal pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP. S tem da nasprotni udeleženec na naroku ni bil zaslišan, pa ni bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in ni bilo poseženo v njegovo pravico do izjave. Pri izterjavi izrečene denarne kazni gre za izvršilni postopek, ki teče po uradni dolžnosti. V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v primerih, kot je predmetni, ko je dolžniku (nasprotnemu udeležencu) z izvršilnim naslovom naloženo dejanje (ali opustitev), ki ga lahko opravi le dolžnik osebno, in dolžnik svoje obveznosti iz izvršilnega naslova ne izpolni oziroma jo krši, za naložitev plačila denarne kazni (in njeno izvršbo po uradni dolžnosti) zadošča že golo obvestilo upnika. Dolžniku se lahko možnost izjave zagotovi (šele) naknadno v postopku s pravnimi sredstvi, in sicer tudi pred sodiščem druge stopnje v okviru pooblastil, ki jih ima le-to v pritožbenem postopku. Nasprotnemu udeležencu je tako bila možnost izjave zagotovljena v postopku s pritožbo zoper izpodbijani sklep.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče kot pravočasne pritožbene navedbe (novote) obravnavalo navedbe nasprotnega udeleženca glede očitanih kršitev, povzete v 3. točki obrazložitve tega sklepa, v dokaz katerih je predlagal: sklep z dne 24. 4. 2025 in sodni preudarek. Pritožbeni preizkus pa je pokazal, da se nasprotni udeleženec v pritožbi ni opredelil do obvestila PP z dne 14. 3. 2025, iz katerega je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, razvidno, da je mld. B. B. dne 12. 3. 2025 na svoj telefon preko aplikacije Viber prejela videoklic s telefonske številke, ki jo uporablja njen oče, nasprotni udeleženec, da se B. B. na videoklic ni odzvala in da ima očetovo številko blokirano, kar je razvidno iz priložene kopije screnshot-a zaslona. Zato pritožbeno sodišče šteje ta dejstva za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec nikoli ni kršil sklepa z dne 18. 11. 2024, se je tako izkazala za neresnično. Ker za izvršitev denarne kazni zadošča, da je dolžnik po izvršljivosti izvršilnega naslova vsaj enkrat že kršil svojo obveznost opustiti določeno ravnanje iz izvršilnega naslova , je sodišče prve stopnje glede na zgoraj ugotovljeno, s strani nasprotnega udeleženca priznano dejstvo, pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil sedmo alinejo I. točke izreka sklepa z dne 18. 11. 2024, in utemeljeno sprejelo odločitev v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa o izvršitvi denarne kazni. Pritožbenemu sodišču po obrazloženem ni bilo potrebno presojati pritožbenih navedb glede očitanih kršitev, saj tudi morebitna ugotovitev, da so utemeljene, ne bi vplivala na zaključek sodišča prve stopnje o kršitvi izrečenih prepovedi. Na odločitev pa tudi ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo, da so do časa pisanja pritožbe prenehali izrečeni ukrepi, saj višje sodišče pritožbeni preizkus pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje opravi po stanju na dan izdaje sklepa.

8.Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega prava dovolilo izvršitev denarne kazni, katere namen je, da povzročitelja nasilja odvrne od kršenja ukrepov oziroma da spoštuje sklep sodišča o izrečenih prepovedi, ob tem pa ne očitanih in ne uradoma upoštevnih kršitev postopka ni storilo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Skladno z zakonskimi določbami je nasprotnemu udeležencu izreklo tudi novo, višjo denarno kazen v višini 300,00 EUR, če ne bo prenehal s kršitvijo ukrepa prepovedi iz sklepa z dne 18. 11. 2024. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. a člena ZPND in z 42. členom ZNP-1).

9.Sodišče v postopkih po ZPND odloča o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22 a. člena ZPND). V okviru prostega preudarka je pritožbeno sodišče kot ustrezno v konkretnem primeru uporabilo osnovno pravilo za porazdelitev stroškov v nepravdnih postopkih, to je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Nasprotni udeleženec, ki tudi sicer ni uspel s pritožbo, mora zato sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1 VSRS Sklep II Ips 65/2021 z dne 15. 9. 2021. 2 VSRS Sklep III Ips 37/2021 z dne 22. 6. 2021.

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 19, 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.