Jedro

Sodišče prve stopnje je sledilo dolžničinim trditvam o slabem zdravstvenem stanju in negativnem vplivu takojšnjega nadaljevanja izvršbe s prodajo nepremičnine, ki dolžnici predstavlja dom in znano okolje, v katerem kljub napredujoči demenci nekako še znajde. A ker je v skladu s šestim odstavkom 74. člena ZIZ iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona izvršbo dovoljeno odložiti najdlje za tri mesece, sodišče ni imelo podlage za daljši odlog. Ne gre torej za to, da sodišče težki zdravstveni situaciji dolžnice ne bi verjelo ali je razumelo ter je ne bi upoštevalo. Zakon, na katerega je sodišče vezano, v takih primerih ne daje podlage za daljši odlog.

Tudi v kolikor se bo dolžnica trudila nadzorovati svoje zdravstveno stanje, le to, ki je v pretežni meri kronično, ne more biti razlog za odlog izvršbe v nedogled. O tem, kaj predstavlja posebej upravičeni razlog za odlog izvršbe se je izoblikovala obširna in enotna sodna praksa, in sicer so upoštevni le taki življenjsko izjemni dogodki, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece. Kronična bolezen sama po sebi brez trenutnih izjemnih okoliščin, četudi se zdravstveno stanje slabša, zato ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v 1. točki izreka, kolikor ni bilo ugodeno predlogu dolžnice za odlog izvršbe po 18. 8. 2021, potrdi.

II. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršbo s prodajo nepremičnine ID znak: 000 odložilo do 18. 8. 2021. V 2. točki izreka je sklenilo, da dolžnica sama krije svoje stroške predloga za odlog izvršbe, v 3. točki pa, da upnik sam krije stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe.

2. Sklep v 1. točki izreka s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnica. Predlaga spremembo tako, da se izvršba odloži za dve leti. Pritrjuje razlogom sodišča, da gre v predmetni zadevi za izvršbo s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom ter da se bo morebitna izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine vodila v drugem, ločenem izvršilnem postopku. Vendar meni, da je sodišče spregledalo dejstvo, da je izpraznitev in izročitev nepremičnine nujna in neizogibna posledica uspešne prodaje dolžničine nepremičnine. Nadalje je sodišče spregledalo navedbe, da si bo dolžnica prizadevala in nadaljevala z zdravljenjem sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, anksiozne motnje, demence, nespečnosti in depresivne motnje. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati, da je njeno stanje dodatno poslabšano zaradi COVID ukrepov, pri čemer pa se epidemiološko stanje v državi izboljšuje. Posledično je v prihodnosti pritožnice pričakovati, da se zaradi epidemioloških razmer ne bo več toliko obremenjevala in je v tej smeri pričakovati izboljšanje njenega stanja, pri čemer pa obstaja velika verjetnost novega vala okužb in posledično strogih ukrepov že septembra. Navaja, da ji pri omilitvi psihičnih težav pomagata sinova A. A. in B. B., vendar pri ljudeh, ki so tako slabega psihičnega stanja kot je dolžnica, izboljšanje poteka bistveno počasneje in oteženo, zato je odlog zgolj za tri mesece bistveno prekratko obdobje, da bi se dolžnica lahko opomogla in do zadovoljive mere pozdravila oziroma vsaj obvladovala svoje bolezni. Tudi operacija levega očesa terja čas, daljši od treh mesecev, da si dolžnica opomore. V nadaljevanju ponovi v predlogu za odlog opisano zdravstveno stanje dolžnice. Če bi bila nepremičnina, ki predstavlja dolžničino stanovanjsko hišo in okolje v katerem živi in se dobro počuti, prodana na javni dražbi, bi to za dolžnico pomenilo hud stres in hudo težavo, še posebej pa bi se poslabšalo njeno zdravstveno stanje oziroma napredek demence, hudo poslabšanje depresivne motnje, insomnie in anksiozne motnje. Dolžnica ima napredujoče kognitivne motnje. Njene intelektualne sposobnosti so hudo načete. Nedvomno bi vsaka sprememba izzvala negotovost in povečala že tako težko obvladljiv strah in napetost dolžnice. Tovrstna sprememba bi povzročila hudo dezorientacijo v času in prostoru, novo okolje ji ne bi bilo več poznano in ne bi vedela, kje se nahaja. Selitev bi ji povzročila hudo stisko, ki bi se manifestirala v znatnem poslabšanju depresivne motnje, anksiozne motnje in nespečnosti. Navaja, da je za presojanje njenega zdravstvenega stanja predlagala tudi lastno zaslišanje in zaslišanje sinov ter prim. C. C. psihiatra in nevrologa, ki jih sodišče ni izvedlo. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbi dolžnice in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijanem delu, to je v delu 1. točke izreka, kolikor sodišče prve stopnje predlogu dolžnice za odlog izvršbe za čas po 18. 8. 2021 ni ugodilo, in sicer v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Odlog izvršbe je dopusten le izjemoma in začasno pod v zakonu predpisanimi omejenimi pogoji.

7. Po določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče na dolžnikov predlog v primerih, ki so navedeni v tem odstavku (objektivni pogoj), popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (subjektivni pogoj). Za odlog izvršbe po določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ dolžnica že objektivnega pogoja ni izpolnila, čemur niti ne nasprotuje, zato na tej podlagi pogoji za odlog niso podani.

8. Drugi odstavek 71. člena ZIZ, kot je veljal v času vložitve dolžničinega predloga za odlog, je določal, da sme sodišče, ne glede na prvi odstavek 71. člena ZIZ, na predlog dolžnika izvršbo odložiti tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat. Kot je dolžnici pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila navedena določba z odločbo Ustavnega sodišča U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019, na katero se je v podporo svojemu predlogu sklicevala dolžnica, razveljavljena kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, le kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. V predmetnem postopku pa ne gre za tovrstno izvršbo. Sicer pa je navedeno ustavno odločbo in v njej navedene razloge zakonodajalec pri sprejemu sprememb ZIZ z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), ki se uporablja od 27. 3. 2021 dalje tudi v prej začetih postopkih (20. in 23. člen ZIZ-M), zaradi česar ga je pri odločanju o predlogu dolžnice upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, že upošteval. Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZIZ se tako v skladu z veljavnim drugim odstavkom 71. člena ZIZ na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odloži izvršbo tudi v drugih primerih, če so za to podani posebno upravičeni razlogi in sicer: 1) v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali 2) v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika,1 ali 3) kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali 4) iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik.

9. Obstoja pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ dolžnica ne zatrjuje. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tudi niso podani pogoji za odlog po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, saj je vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe nižja od višine terjatve upnika in tako o nesorazmernosti ni mogoče govoriti.

10. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so pri dolžnici podani taki zdravstveni razlogi, ki predstavljajo drug posebno upravičen razlog za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je torej sledilo dolžničinim trditvam o slabem zdravstvenem stanju in negativnem vplivu takojšnjega nadaljevanja izvršbe s prodajo nepremičnine, ki dolžnici predstavlja dom in znano okolje, v katerem kljub napredujoči demenci nekako še znajde. Ker je njenim trditvam sledilo že na podlagi predloženega zdravniškega izvida prim. C. C. dr. med., spec. psihiatra in nevrologa, z dne 3.11.2020, dodatno izvajanje dokazov s predlaganimi zaslišanji ni bilo več potrebno. A ker je v skladu s šestim odstavkom 74. člena ZIZ iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona izvršbo dovoljeno odložiti najdlje za tri mesece, sodišče ni imelo podlage za daljši odlog. Ne gre torej za to, da sodišče težki zdravstveni situaciji dolžnice ne bi verjelo ali je razumelo ter je ne bi upoštevalo. Zakon, na katerega je sodišče vezano, v takih primerih ne daje podlage za daljši odlog.

11. Namen odloga iz posebno upravičenih razlogov je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe pomenilo za dolžnika nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. Vendar je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Zato je tudi čas odloga v primeru posebno upravičenih razlogov omejen. Tudi v kolikor se bo dolžnica trudila nadzorovati svoje zdravstveno stanje, le to, ki je v pretežni meri kronično, ne more biti razlog za odlog izvršbe v nedogled. O tem, kaj predstavlja posebej upravičeni razlog za odlog izvršbe se je izoblikovala obširna in enotna sodna praksa, in sicer so upoštevni le taki življenjsko izjemni dogodki, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece.2 Kronična bolezen sama po sebi brez trenutnih izjemnih okoliščin, četudi se zdravstveno stanje slabša, zato ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.

12. Višje sodišče glede na stanje zadeve, kjer gre za izvršbo na nepremičnine dolžnice, pravnomočna pa je odločitev o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, prva javna dražba za prodajo dolžničine nepremičnine pa je bila preklicana, pojasnjuje, da je dejanska prodaja in izselitev dolžnice še negotova, zagotovo pa časovno precej oddaljena.

13. Ker glede na vse pojasnjeno, tudi po presoji višjega sodišča, zakonski pogoji za nadaljnji odlog izvršbe niso podani, je izpodbijana odločitev pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. In ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Kljub temu, da je sodišče pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da tudi upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč upnik ni navedel nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogel k odločanju o pritožbi.

1 V skladu z veljavnim četrtim odstavkom 74. člena ZIZ lahko sodišče odloži izvršbo iz tega razloga najdlje za šest mesecev. 2 Prim. npr. sklepa VSC I Ip 452/2016 in VSL II Ip 1287/2020.