Up-58/00

15. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 15. novembra 2000

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 145/93 z dne 16. 11. 1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik navaja, da je dne 16. 12. 1992 vložil predlog za obnovo postopka, v katerem mu je bilo odvzeto slovensko državljanstvo. Ministrstvo za notranje zadevo je njegov predlog za obnovo postopka zavrnilo z odločbo z dne 8. 1. 1993, ker je ocenilo, da potrdilo o nevpisu v državljansko knjigo v Z. še ni dokaz, da tožnik (pritožnik) ni z dnem 6. 4. 1941 postal državljan LR Srbije in FLR Jugoslavije. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo tožbo v upravnem sporu.

Pritožnik navaja, da je zamudil zakonski rok za vložitev ustavne pritožbe zaradi napačnega pouka njegovega odvetnika mag. B. B., kar je razvidno iz priloženega dopisa navedenega odvetnika pritožnikovi ženi C. C. Meni, da je napačen pravni pouk odvetnika utemeljen razlog za zamudo roka. Predlaga, naj Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo obravnava, ker so bile z izpodbijano odločbo grobo kršene določbe 14. in 22. člena Ustave.

Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je z izpodbijanim posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno pritožbo je treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V posebno utemeljenih primerih pa lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku tega roka (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

Pritožnik je ustavno pritožbo vložil 17. 2. 2000, torej očitno prepozno. Kot posebno utemeljenost primera navaja, da naj bi bil vzrok za nepravočasno vložitev ustavne pritožbe odvetnikov napačen pravni pouk, da zoper sodbo Vrhovnega sodišča ni na razpolago nobenega pravnega sredstva. Odvetnikov napačen pravni pouk ne more pomeniti, da je podan razlog za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba, ki pa jo odvetniki opravljajo kot svoboden poklic in ne kot javno službo (prvi odstavek 137. člena Ustave in drugi odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/93 - ZOdv). Če stranka meni, da ji je odvetnik z nestrokovnim zastopanjem povzročil škodo, ima možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost odvetnika po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Tudi če bi bila za stranko neugodna sodna odločba posledica nepravilnega ali nestrokovnega dela odvetnika, taki sodni odločbi iz tega razloga ni mogoče očitati nezakonitosti in neustavnosti (sklepa Ustavnega sodišča št. Up-77/99 z dne 11. 7. 2000 in št. Up-74/99 z dne 5. 7. 2000, ki sta priložena.)

Pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka, je podan, če je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine, zaradi česar bi šlo za poseben utemeljen primer. Pristojnost Ustavnega sodišča v postopku ustavne pritožbe namreč ni presoja pravilnosti dokazne ocene sodišč in materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev, temveč le presoja, ali ni bila z izpodbijanim aktom kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Iz izpodbijane sodbe in odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/3-XVII-137.319 z dne 8. 1. 1993 ni razvidno, da bi bil pritožnikov predlog za obnovo postopka zavrnjen zaradi očitno napačne odločitve sodišča in upravnega organa ali da bi bil zavrnjen brez razumne pravne utemeljitve, ki bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno.

Ker v obravnavani zadevi ne gre za posebno utemeljen primer, ki bi opravičeval izjemno odločanje o ustavni pritožbi, ki je bila vložena po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan in člani dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan