Jedro

Pritožnica z navedbami o specifikaciji plačila uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka, češ da obstaja nasprotje med razlogi sodbe in dejansko vsebino listin, a v resnici z navedenim izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, tj. da toženec ob plačilu ni navedel sklica oziroma reference. Taka pritožbena navedba ni dopustna, zato je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tudi z navedbo, da sodišče prve stopnje ni odločalo v mejah postavljenih zahtevkov, skuša tožeča stranka izpodbijati dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov toženčevih pravdnih stroškov.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je toženec specificiral plačilo, saj ni navedel, da plačuje vtoževani račun, temveč je navedel referenco drugega računa. Sodbe ne da preizkusiti, saj obstaja nasprotje med razlogi sodbe, ker toženec ni navedel, kateri račun plačuje, in listinami, iz katerih izhaja, da je toženec navedel, kaj plačuje. Nadalje je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni odločalo o zakonskih zamudnih obrestih. Sodišče prve stopnje je odločalo mimo trditvene polage, saj je tožeča stranka izrecno navedla, da toženec z dvema delnima plačiloma ni plačal vtoževanega računa, temveč nekatere druge račune. Ker je toženec prepozno vložil pripravljalno vlogo, se dejstva, navedena v tej vlogi, ne morejo upoštevati in se zato, v skladu z 214. členom ZPP, štejejo za priznana. Napačna je tudi odločitev o stroških, sodišče prve stopnje pa bi moralo priznati tožeči stranki povrnitev vsaj del njenih pravdnih stroškov, ker je bil vtoževani račun v celoti plačan šele po tem, ko je toženec prejel sklep o izvršbi. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev sdobe.

3. Toženec na vročeno pritožbo je odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za pritožbo zoper sodbo v sporu majhne vrednosti, ki jo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in napačne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vezano na naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: * vtoževana terjatev po računu št. 00499215121013 z 31. 12. 2015 je zapadla v plačilo 18. 1. 2016, kar je prej, kot so zapadle v izpolnitev terjatev po računih št. 0049216021012 z 29. 2. 2016, št. 0047116092013 s 30. 9. 2016 in št. 0049216092017 s 30. 9. 2016, za katere je plačilo knjižila tožeča stranka; * ne toženec ne najemnik ob plačilu nista navedla sklica oziroma reference.

6. Pritožnica z navedbami o specifikaciji plačila uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka, češ da obstaja nasprotje med razlogi sodbe in dejansko vsebino listin, a v resnici z navedenim izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, tj. da toženec ob plačilu ni navedel sklica oziroma reference. Taka pritožbena navedba ni dopustna, zato je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tudi z navedbo, da sodišče prve stopnje ni odločalo v mejah postavljenih zahtevkov, skuša tožeča stranka izpodbijati dejansko stanje. V zvezi z navedbo, da je toženčeva vloga prepozna, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da te vloge ni upoštevalo. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katerega je pritožbeno sodišče vezano, izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih to ni oblikovalo na podlagi navedb v tej vlogi.

7. V skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku, kar pomeni, da zavrnilo tudi tožbeni zahtevek v obrestnem delu. Sodišče prve stopnje ob tem ni kršilo določb pravdnega postopka.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 154. člen ZPP in tožeči stranki, ki je pravdo izgubila, naložilo plačilo pravdnih stroškov. Izvršilni stroški, nastali ob vložitvi predloga za izvršbo, so z razveljavitvijo 2. točke izreka sklepa o izvršbi postali pravdni stroški in delijo njihovo usodo.

9. Sodišče prve stopnje je ob povzetih dejanskih ugotovitvah, ki jih je napravilo, ne da bi ob tem zagrešilo kako bistveno kršitev postopka, ki jo je v tem sporu mogoče uveljaviti, pravilno uporabilo materialno pravo in zavrnilo tožbeni zahtevek.

10. Pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je logična posledica zavrnitve pritožbe in je vsebovana v tej odločitvi.