Jedro

Vsaka javna infrastruktura še ni tudi gospodarska javna infrastruktura.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Davčna uprava RS, Davčni urad Nova Gorica, je z izpodbijano odločbo Ministrstvu za javno upravo odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2008, za objekte in zemljišča na območju Mednarodnega mejnega prehoda ..., v skupnem znesku 13.470,61 EUR. V obrazložitvi se sklicuje na drugi odstavek 2. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Šempeter – Vrtojba (v nadaljevanju Odlok), po katerem se za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, ter tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. V zvezi s tem se sklicuje tudi na opredelitev objektov gospodarske javne infrastrukture iz 1.6. točke drugega odstavka Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in 11. točko 10. člena Odloka, ki za potrebe odmere NUSZ določa točkovanje zazidanih stavbnih zemljišč, na katerih se opravlja dejavnost državnih organov (med drugim tudi policije in carine). V nadaljevanju se ukvarja z vprašanjem, ali imajo obravnavani objekti in zemljišča status grajenega javnega dobra in navaja parametre, ki jih je upoštevala pri odmeri višine NUSZ.

Drugostopenjski upravni organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi navaja pravno podlago za odmero NUSZ in meni, da ni razloga, da bi bilo treba pri tem uporabiti Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih, kot je v pritožbi zahtevala tožnica. Ugotavlja, da Mednarodni mejni prehod ... ni več mejni prehod v skladu z Zakonom o nadzoru državne meje (v nadaljevanju ZNDM-2), iz pojasnila Občine Šempeter Vrtojba pa ne izhaja, da bi mednarodni mejni prehod imel status grajenega javnega dobra. Tak status ne izhaja niti iz Odločbe o določitvi območja mejnega prehoda za mednarodni promet ... z dne 31. 7. 1997. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da država ob vsakokratnem sprejetju novega Zakona o nadzoru državne meje ni izdajala novih odločb o določitvi mejnih prehodov, zato stare veljajo še naprej. Tako je država ugotovila obseg Mednarodnega mejnega prehoda ... z odločbo z dne 31. 7. 1997. Po veljavni zakonodaji so vsi mejni prehodi, ki so kot taki določeni, še vedno mejni prehodi, bodisi na notranji ali zunanji meji. To izhaja tudi iz 51. člena ZNDM-2. Upoštevati je treba, da je status mejnega prehoda kot lex specialis določil kasnejši Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih (ZDVGOM). Njegova določba, ki opredeljuje mejni prehod kot infrastrukturni objekt državnega pomena, ne loči med posameznimi nepremičninami, stavbami in ostalimi objekti na mejnih prehodih, temveč obravnava mejni prehod kot zaključeno celoto. Zato je nepravilna izločitev posameznih objektov na mejnem prehodu in odmera nadomestila zanje, kot je bilo to storjeno z izpodbijano odločbo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev tožbe, vsebinsko pa nanjo ne odgovarja.

Tožba ni utemeljena.

Obravnavana tožba temelji na stališču tožnice, da veljavna pravna ureditev ne predvideva odmere NUSZ za objekte na mejnih prehodih, ker gre po določbah ZDVGOMP za infrastrukturne objekte državnega pomena. Ker se tožnica sklicuje na določbe 218.a člena ZGO-1, ki se nanašajo na odmero NUSZ za objekte gospodarske javne infrastrukture in na opredelitev takih objektov v 1.6. točki prvega odstavka 2. člena istega zakona, je mogoče sklepati tudi, da tožnica šteje objekte na mejnih prehodih za take objekte, čeprav tega izrecno ne uveljavlja. Po presoji sodišča pa taka stališča tožnice nimajo opore v veljavni pravni ureditvi.

V zadevi ni sporno, da je bil NUSZ odmerjen za zemljišča, na katerih stojijo v izreku izpodbijane odločbe navedeni objekti, torej od zazidanih stavbnih zemljišč. Po prvem odstavku 218. člena ZGO-1 se določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ, torej da ostaja v veljavi ZSZ/84 v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ, uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen ZGO-1. Po drugem odstavku istega člena se kot zazidana stavbna zemljišča, za katera se odmeri NUSZ, štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in z gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Povedano drugače: po tej zakonski določbi so iz odmere NUSZ izvzeta zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti gospodarske javne infrastrukture.

Toženka se v izpodbijani odločbi izrecno sklicuje na to zakonsko opredelitev, in sicer v zvezi z 1.6. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki opredeljuje objekte gospodarske javne infrastrukture in v zvezi z 11. točko 10. člena Odloka, ki ureja odmero NUSZ za zazidana stavbna zemljišča, na katerih se opravlja dejavnost državnih organov, med katerimi sta našteti tudi policija in carina. Po presoji sodišča se je toženka s tem (drugače kot v istočasno obravnavani zadevi I U 225/2012) določno izjasnila, da objektov na mejnem prehodu, torej objektov za potrebe policije in carine, ne šteje za objekte gospodarske javne infrastrukture v smislu 218. člena ZGO-1. Po 1.6. točki drugega odstavka 2. člena ZGO-1 je objekt gospodarske javne infrastrukture tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. Po tej zakonski opredelitvi torej vsaka javna infrastruktura še ni tudi gospodarska javna infrastruktura.

Opredelitev gospodarske javne infrastrukture v 1.6. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je sicer dokaj ohlapna, vendar pa je že smiselno ni mogoče širiti tudi na objekte, ki sestavljajo mejni prehod. Funkcije teh objektov namreč v nobenem pogledu ni mogoče šteti za gospodarsko, temveč so namenjeni predvsem delovanju policije in carine, torej organov javne uprave.

Enako je mogoče sklepati tudi iz tretjega odstavka 218. člena ZGO-1. Ta odstavek se sicer nanaša na odmero NUSZ od nezazidanih stavbnih zemljišč, vendar pa v njem zakonodajalec med izjemami poleg zemljišč, namenjenih gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, posebej navaja tudi zemljišča, namenjena za gradnjo poslovnih stavb za potrebe (med drugim) javne uprave. Zakonodajalec torej stavb, namenjenih za potrebe javne uprave, ne enači z objekti gospodarske javne infrastrukture, temveč jih v primeru, ko jih želi izvzeti iz odmere NUSZ, našteva posebej. Za izvzetje takih stavb oziroma njihovo obravnavo kot objektov gospodarske javne infrastrukture ne daje opore niti ZDVGOMP, ki mejne prehode opredeljuje zgolj kot javno, ne pa tudi kot gospodarsko javno infrastrukturo.

Sodišče pripominja še, da tega, da naj bi pri obravnavanih objektih šlo za gospodarsko javno infrastrukturo, izrecno ne zatrjuje niti tožnica. Iz tožbe tudi ne izhajajo nikakršni razlogi za to, da bi bilo treba Odlok, ki očitno izhaja iz interpretacije zakonske ureditve, ki je enaka zgoraj obrazloženi, saj izrecno ureja odmero NUSZ za zemljišča, na katerih stojijo objekti na mejnem prehodu, v kakršnemkoli pogledu šteti za nezakonit, kar bi sodišče zavezovalo k uporabi instituta exceptio illegalis.

Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.