Jedro

S širjenjem podlage na odškodninsko (česar tožnik ni uveljavljal, oz. bolje, ni zatrjeval dejstvev, iz katerih bi kot pravna posledica izhajala odškodninska odgovornost) je podana ne le kršitev načela dispozitivnosti, marveč tudi načel poštenega sojenja (oz. pravice do kontradiktornega sojenja). O odškodninski podlagi obveznosti, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano sodbo, namreč toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; za njo je izvedela šele iz izpodbijane sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko zavezalo, da mora urediti del parcele št. 3242/154, ki sega od Jelš do poti ter parcelo št. 3242/155, vse k.o. ... in sicer tako, da znivelira teren proti odvodnemu jarku, premosti obstoječo pot z vgraditvijo cevi, ki bodo služile kot prepust, izgradi ta odvodni jarek proti Ribniščici in ga tudi dejansko spelje v Ribniščico, pri čemer mora izliv jarka speljati tako, da bo smer izliva v smeri toka vode (Ribniščice) takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Toženi stranki je še naložilo, da mora tožniku povrniti 247.654,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2000 dalje. Zoper to sodbo se iz vseh razlogov pritožuje tožena stranka in navaja, da sodišče v razlogih ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. Na njo je mogoče sklepati le posredno iz obrazložitve, ki pa je sama s seboj v nasprotju. Morda bi se dalo posredno zaključiti, da sodišče izhaja iz predpostavke, da ima zapisnik z dne 19.8.1997 naravo pogodbe. Po določbi 307. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Zato niti dolžnik ne more izpolniti drugače, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Sodišče prve stopnje pa je ugodilo zahtevku, ki v celoti izhaja iz izvedenskega mnenja, ne pa iz zapisnika z dne 19.8.1997, ki del in dejanj, kot jih je tožeči stranki naložilo sodišče, sploh ne vsebuje. Tožnik po spremenjeni tožbi namreč ni zahteval "bistveno manj, kot je bilo dogovorjeno", ampak povsem nekaj drugega. Sodišče je pojasnilo, da tožnikovega zemljišča zaradi njegovih naravnih lastnosti ni mogoče urediti tako, kot to določa zapisnik z dne 19.8.1997. Zato je toženi stranki naložilo nekaj drugega. Če je sodišče menilo, da izvedba del na način, kot ga vsebuje zapisnik z dne 19.8.1997, ni mogoča zaradi naravnih lastnosti zemljišča, je sporazum ničen. Napačno je tudi stališče, da je tožena stranka sicer "ravnala dopustno, le da škoda ni dopustna". Predpostavka odškodninske odgovornosti je namreč tudi protipravnost ravnanja, tako da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za ravnanje, ki ga sodišče opredeljuje kot dopustno. Tožeča stranka v pravdi ni uveljavljala odškodninskega zahtevka, zato sodišče v postopku ni ugotavljalo nobenih od predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v pravdi ni bilo jasno zastavljeno vprašanje, zakaj so na tem spornem svetu še depresije, ali so ostale še od takrat, ko se je regulirala Ribniščica, ali pa so nastale ob sanaciji zemljišča po projektu P 17/94, da pa "vsa zadeva ni pomembna, ker je pač prišlo do depresij zaradi ravnanja tožene stranke", ker je "iz mnenja izvedenca razvidno, da voda zastaja na bivših kolesnicah". V tem delu je podano nasprotje med razlogi sodbe, saj sodišče v obrazložitvi pojasni, da se dela na podlagi sodbe P 14/94 oziroma projekta 17/94 na tožnikovem zemljišču, ki je predmet te pravde, sploh niso izvajala. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 2.10.2000 pojasnila, da je izvedensko mnenje napačno, saj izvedenec postavlja trditev o potrebnosti znižanja prelivne kote, tako da je že iz izraza, ki ga uporabi, razvidno, da je glede hidrotehničnih in hidroloških vprašanj laik. Jezova v Gabrjih in Prigorici vzdržujeta stalno gladino zajezde pri stokovno izračunani koti glede na celotno območje Ribniškokočevske doline. Iz napotka tožniku, naj usmerja zahtevke proti upravljalcu jeza v Gaberju, izhaja, da sodišče prve stopnje šteje, da je na celotnem območju Ribniškokočevske doline z vodnogospodarskimi objekti treba upravljati tako, da se upoštevajo zgolj tožnikovi interesi. Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni navedlo predpisov, na katere je oprlo sodbo, čeprav je to bistven del obrazložitve sodbe (4. odst. 324. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ker je sodba zaradi tega dvoumna (dvoumna zato, ker je o pravni podlagi mogoče sklepati le posredno in, kot bo pojasnjeno kasneje, tudi ne dovolj zanesljivo), je podana bistvena krištev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Kot pravilno meni pritožba, bi bilo iz razlogov sodbe sprva morda mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na zapisnik z dne 19.8.1997. Vendar je nato v nadaljevanju zapisalo, "da tega, sedaj še spornega terena ne bo mogoče urediti tako, kot to določa sporazum z dne 19.8.1997, ker teren, ki ga je treba še sanirati, leži prenizko glede na ostala zemljišča oz. strugo Ribniščice, da je mogoče zadevo urediti le tako, da se teren od dela terena, ki je bil urejen po projektu sanacije P-17/49 proti jugu znivelira s padcem proti odvodnemu jarku, torej da se znivelira nekako v smeri toka Ribniščice". To pa pomeni, da je vsaj vprašljivo, ali sodba temelji na zapisniku oz. sporazumu z dne 19.8.1997. Ta dvom je še toliko bolj upravičen, ker je tisto, kar je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, nekaj drugega, kot izhaja iz omenjenega zapisnika (kar potrjuje tudi pravkar omenjeni navedek iz obrazložitve izpodbijane sodbe). Ne glede na to pa iz tega zapisnika oz. sporazuma sploh ne izhaja podlaga obveznosti tožene stranke, še manj pa je tako podlago ugotavljalo (če bi šlo npr. za diskreten pravni posel - 3. odst. 51. čl. ZOR) in jo v razlogih sodbe navedlo sodišče prve stopnje (v skladu z načelom kavzalnosti mora imeti namreč vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago - razlog - prim. 1. odst. 51. čl. ZOR). Če pa je sodišče prve stopnje menilo, da je podlaga obveznosti, ki jo je naložilo toženi stranki, odškodninska (kar bi utegnilo izhajati iz 2. odst. 4. str. sicer nenumeriranih strani sodbe), bi moralo pojasniti, za kakšno odškodninsko odgovornost naj bi pravzaprav šlo (tu se ni mogoče sklicevati na 207. čl. ZOR, ki določa zgolj solidarno odgovornost naročnika in izvajalca del, ne pa podlage za odgovornost - le-ta je lahko objektivna ali subjektivna). Tožena stranka tudi utemeljeno opozarja, da je izpodbijana sodba v tem delu protislovna oz. vsaj dvoumna (sodišče prve stopnje je zapisalo: "Predmet pravde v tej zadevi je lahko samo to, kar je tožena stranka naredila nepravilnega, ali bolje rečeno, lahko pravilnega, da je torej ravnala dopustno, le da škoda ni dopustna"), saj je protipravnost ena od predpostavk odškodninske obveznosti. Predvsem pa je s širjenjem podlage tudi na odškodninsko (česar tožnik ni uveljavljal, oz. bolje, ni zatrjeval dejstev, iz katerih bi kot pravna posledica izhajala odškodninska obveznost - ves čas postopka se je skliceval le na sporazum z dne 19.8.1997; nenazadnje je tako označen tudi sporni predmet) podana ne le kršitev načela dispozitivnosti, marveč tudi načel poštenega sojenja (oz. pravice do kontradiktornega sojenja). O odškodninski podlagi obveznosti, na katero je morda sodišče prve stopnje (tudi) oprlo izpodbijano sodbo, namreč toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; za njo je namreč izvedela šele iz izpodbijane sodbe. To pa pomeni, da je lahko (lahko zato, ker obstaja zgolj verjetnost, da je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na odškodninsko podlago - razlogi izpodbijane sodbe so namreč glede tega dokaj nejasni in dvoumni) podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP (na kar mora pritožbeno sodišče paziti že po uradni dolžnosti - 2. odst. 350. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na dosedaj povedano posebni napotki za nadaljnje delo niso potrebni.