Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o dedovanju je ugotovitvena odločba, ki mora skladno z 214. členom ZD poleg taksativno določenih obveznih sestavin v primeru obstoja volila obsegati tudi priimek in ime volilojemnika, njegov poklic in stalno prebivališče ter natančen opis pripadlega volila.
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju z dne 2. 9. 2022 je sodišče prve stopnje1 ugotovilo obseg zapuščine po pokojni (I.), na podlagi njene lastnoročne oporoke razglasilo oporočnega dediča in volilojemnico (II.) ter kot zakonita dediča drugega dednega reda razglasilo zapustničina brata (III.). Nato je z izpodbijanim sklepom z dne 31. 5. 2023 popravilo očitno pisno napako v nazivu volilojemnice (I.) in zavrnilo njen predlog za dopolnitev sklepa o dedovanju (II.).
2. Zoper navedena sklepa2 se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku3 pritožuje volilojemnica.4 Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep z dne 31. 5. 2023 razveljavi, predlogu za dopolnitev sklepa o dedovanju ugodi in slednjega v I. točki izreka dopolni tako, da navede vse sodne odločbe, iz katerih izhajajo terjatve, ki jih deduje oporočni dedič in da II. točko izreka dopolni tako, da bo jasno razvidno, kdo se razglasi za volilojemnika, kaj volilo obsega ter kdo ga mora izpolniti. Podrejeno predlaga, da se sklepa v izpodbijanih delih razveljavita in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje. Volilojemnica v obeh pritožbah izpostavlja, da je sodišče v sklepu o dedovanju določbe o volilu zgolj povzelo iz oporoke, kar spominja bolj na obrazložitev, kot izrek sklepa. Sodišče bi moralo jasneje in podrobneje odrediti, kaj točno je predmet volila, kdo ga je zavezan izpolniti in na kakšen način. Prav tako je v I. točki izreka sklepa o dedovanju zgolj opisno navedlo terjatve, kot izhajajo iz pravnomočnih sodb in sklepov, t. j. brez zneskov, zapadlosti in drugih opredelilnih znakov. Terjatev, ki izvirajo iz sklepov o izvršbi ni navajalo, kot terjatve, ki se dedujejo, ampak je pri posameznih sodbah in sklepih navedlo zgolj, da so iz njih izvirajoče terjatve predmet odprtih izvršb ter da so izvršilni stroški s pripadki iz teh izvršilnih postopkov predmet dedovanja. Pravnomočnih sklepov o izvršbi, s katerimi je (vsaj delno) odločeno o terjatvah ni niti navajalo, zato je izrek nejasen in je kršena 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodišča je v tem delu izostala, saj je sodišče spregledalo, da so izvršilni naslovi za izvršilne stroške ravno pravnomočni sklepi o izvršbi, katerih ni navedlo. V pritožbi zoper sklep z dne 31. 5. 2023 volilojemnica navaja, da navedeni razlogi za zavrnitev predloga za dopolnitev sklepa o dedovanju niso prepričljivi. Sodišče je namreč navedlo, da so judikatne terjatve zapustnice strankam znane, kar pa ni bistveno, saj bi morale biti določno opredeljene.
3. Oporočni dedič je podal odgovor (le) na pritožbo volilojemnice zoper sklep o dedovanju, navajal, da s pritožbenimi razlogi soglaša in predlagal ugoditev pritožbi ter razveljavitev sklepa o dedovanju.
4. Zakonita dediča sta podala odgovora na obe pritožbi in predlagala njuno zavrnitev ter potrditev izpodbijanih sklepov.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. V obravnavani zadevi je zapustnica v lastnoročni oporoki za oporočnega dediča sredstev na njenem bančnem računu (in sicer sredstev na računu v času njene smrti ter naknadno nakazanih, kot njene terjatve iz različnih postopkov ter morebitnih drugih nakazil) določila A. A. Slednjemu je naročila, da iz teh sredstev v njenem imenu donira 50.000 EUR Galeriji B. (volilojemnici).
7. Sklep o dedovanju je ugotovitvena odločba, ki mora skladno z 214. členom Zakona o dedovanju5 poleg taksativno določenih obveznih sestavin v primeru obstoja volila obsegati tudi priimek in ime volilojemnika, njegov poklic in stalno prebivališče ter natančen opis pripadlega volila. Ne glede na pritožbeno nasprotovanje druga alineja II. točke sklepa o dedovanju vse zgoraj navedene obvezne sestavine tudi vsebuje. Iz nje je namreč jasno razvidno _kdo prejme volilo_ (Galerija B.),6 _kaj je predmet_ volila (50.000 EUR), _kdo je dolžan volilo izpolniti_ (oporočni dedič) in _na kakšen način_ (iz nateklih sredstev na račun, naveden pod I. točko izpodbijanega sklepa in iz naslova terjatev, prav tako navedenih v I. točki izpodbijanega sklepa). Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da je takšen izrek sodišča nejasen in nedoločen, ko pa očitno vsebuje vse z zakonom predpisane (obvezne) sestavine. Zgoraj povzeti zakonski člen jasno določa, da je treba volilo zgolj natančno opisati (ima torej deklaratorni značaj, ne konstitutivnega). Kakršenkoli dajatveni izrek, ki bi oporočnemu dediču (kot volilodajalcu) narekoval, da mora volilo izpolniti (in pri tem predpisoval morebiten rok izpolnitve) ni potreben, saj sklep o dedovanju ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo volila. Slednje izhaja iz jasne določbe 86. člena ZD, po kateri ima volilojemnik (neposredno) na podlagi oporoke pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni.7 Odločitev sodišča, da sklepa o dedovanju v tem delu ni dopolnjevalo in je predlog za dopolnitev zavrnilo, je pravilna in v skladu z ustaljeno sodno prakso.8
8. Tudi preostale pritožbene navedbe, zlasti očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, so neutemeljene. Ravno zaradi ugotovitvene narave sklepa o dedovanju zadošča, da so terjatve, ki sodijo v obseg zapuščine, v sklepu zgolj ugotovljene (deklarirane). To pomeni, da ni treba, da so dodatno konkretizirane z navedbo njihove višine oziroma zapadlosti, saj slednje izhaja iz samih izvršilnih naslovov, t.j. pravnomočnih sodb in sklepov. Enako velja za izvršbe, ki na podlagi teh izvršilnih naslovov še tečejo oz. tiste, ki so že zaključene. Tretja alineja I. točke izreka sklepa o dedovanju z dne 2. 9. 2022 je tako oblikovana povsem ustrezno in skladno z 214. členom ZD. Sodišče je konkretno navedlo izvršilne naslove, iz katerih izhajajo terjatve, opravilne številke izvršilnih postopkov. Navedlo je tudi, da sem sodijo tudi izvršilni stroški s pripadki.9 Takšen način ugotovitve obsega premoženja, ki sodi v obseg zapuščine, pa je glede na že navedene zakonske določbe in povzeto sodno prakso, dovolj določno in zadostuje. Tudi v tem delu je torej zavrnitev predloga za dopolnitev sklepa o dedovanju pravilna, sodišče pa jo je tudi skrbno obrazložilo.
9. Pritožbeni razlogi (obeh pritožb) niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 163. členom ZD), zato je obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo tako sklep o dedovanju z dne 2. 9. 2022, kot tudi sklep z dne 31. 5. 2023 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 V nadaljevanju sodišče. 2 Odločitvi iz III. točke sklepa o dedovanju z dne 2. 9. 2022 in I. točke sklepa z dne 31. 5. 2023 sta pravnomočni. 3 Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP. 4 Volilojemnica se v kasnejši pritožbi sklicuje na pritožbene navedbe predhodne pritožbe in jih mestoma ponavlja, zato ju je pritožbeno sodišče skupno povzelo ter dodatne pritožbene navedbe posebej izpostavilo. 5 Uradni list SRS, št. 15/76 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju ZD. 6 Očitna napaka v poimenovanju volilojemnice je odpravljena z (že pravnomočno) I. točko sklepa z dne 31. 5. 2023. 7 Prvi odstavek 85. člena ZD pravi, da lahko oporočitelj v oporoki zapusti eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni osebi; ali naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njeno korist kaj stori, opusti ali trpi. Drugi odstavek 85. člena ZD pravi, da se s takim razpolaganjem ne določi dedič ampak je takšno razpolaganje volilo; tisti, kateremu je namenjeno, pa je volilojemnik. 8 Glej odločbe VSRS II Ips 185/2011, VSRS II Ips 288/2016, VSL I Cp 556/2003, VSL I Cp 121/2015 in druge. 9 Izvršilni stroški se namreč poplačujejo že znotraj izvršilnega postopka, in sicer najprej stroški, obresti in nato glavnica.