Jedro

V skladu s 4. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišče obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom K. d. o. o., in imenovalo stečajno upraviteljico.

2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča (red. št. 36) vložil pritožbo dolžnik (red. št. 38). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Edini konkretizirani očitek pritožnika se nanaša na kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je utemeljevana z očitkom, da predlog za nadaljevanje predhodnega postopka zaradi insolventnosti, ki ga je vložila družba S. d. d., ni bil nikoli vročen pooblaščenki dolžnika.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil 5. 8. 2013 s strani upnika S. d. d. vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom R. d. o. o. Dolžnik je zoper predlog upnika dne 26. 9. 2013 po pooblaščeni Odvetniški družbi K. o. p. d. o. o. vložil ugovor. Pred odločitvijo o predlogu za začetek postopka je bil dolžnik 25. 10. 2013 izbrisan iz sodnega registra v posledici pripojitve k prevzemni družbi A. d. o. o. Ljubljana. Le-ta pa je bila dne 19. 12. 2013 pripojena k prevzemni družbi K. d. o. o. 6. Predlagatelj stečajnega postopka je dne 3. 4. 2014 vložil dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka (red. št. 32), tako da je predlagal sodišču, da stečajni postopek začne nad pravnim naslednikom prvotnega dolžnika, to je nad družbo K. d. o. o. 7. Tako dopolnjen predlog je bil skupaj s pozivom na vložitev odgovora vročen dolžniku, to je družbi K. d. o. o., s poštno pošiljko, ki je bila vročena na naslovu dolžnika, vpisanem v sodni register, to je na D. (vročilnica v red. št. 35). Iz vročilnice je razvidno, da je bila pošiljka vročena skladno s 3. odstavkom 142. člena ZPP, ki se glede na 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v stečajnem postopku. Iz vročilnice je razvidno, da je bilo dolžniku 21. 5. 2014 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, kje je pisanje in opozorilo na 15-dnevni rok za dvig pošiljke. Ker dolžnik pošiljke ni dvignil v naloženem roku, mu je bila 6. 6. 2014 puščena v hišnem predalčniku. V skladu s 4. odstavkom 142. člena ZPP se tako šteje, da je bila dolžniku navedena pošiljka vročena z iztekom 15-dnevnega roka, to je 5. 6. 2014. 8. Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo dopolnjen predlog za začetek stečajnega postopka skupaj s pozivom na vložitev odgovora vročati pooblaščenki dolžnika, to je Odvetniški družbi K. o. p. d. o. o. Res je, da je pooblaščenka v začetni fazi predhodnega postopka zastopala prvotnega dolžnika R. d. o. o. in je v njegovem imenu tudi vložila ugovor proti predlogu za začetek stečajnega postopka. V skladu s 1. odstavkom 101. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa je pooblaščenki s prenehanjem prvotnega dolžnika, to je z dnem 25. 10. 2013, prenehalo pooblastilo za zastopanje dolžnika v tem postopku.

9. V skladu s 4. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišče obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca. Ker je pooblaščenka o tem, da obstoji pooblastilno razmerje z novim dolžnikom sodišče obvestila šele z vložitvijo pritožbe 15. 7. 2014, je tako neutemeljen pritožbeni očitek, da bi prvostopenjsko sodišče moralo dolžniku K. d. o. o. kot pravnemu nasledniku prvotnega dolžnika dopolnjen predlog upnika za začetek stečajnega postopka vročati po pooblaščenki prvotnega dolžnika.

10. Tako se izkaže, da ni podana v pritožbi očitana bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z vročanjem dopolnjenega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku. Na takšno oceno pa ne vpliva okoliščina, da je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep o začetku stečajnega postopka dolžniku (očitno po pomoti) vročalo po pooblaščenki, še preden je bilo seznanjeno o obstoju pooblastilnega razmerja med dolžnikom in pooblaščenko. Na to pomanjkljivost v postopku, ki ne spada v okvir postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pa se pritožba ne sklicuje.

11. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, in glede na to, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o začetku stečajnega postopka oprta na ugotovljeno insolventnost dolžnika, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).