Jedro

Prvostopenjski organ je z obvestilom, ki ga je izdal na podlagi 9. člena ZEN, odločil o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot solastnika parcel *23, saj je z obvestilom seznanil lastnike obravnavanih nepremičnin, da je v zemljiškem katastru zadnje vpisane podatke spremenil tako, kot je razvidno iz grafičnega prikaza v obvestilu. S spreminjanjem podatkov pa je prišlo do povečanja površine parcele *18/2 in posledično do zmanjšanja obsega parcele *23. Obvestilo je zato treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je pritožba dopustna oziroma dovoljena.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-129/2001-2 z dne 30. 9. 2011, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Drugostopni organ je s sklepom, št. 3532-129/2001-2 z dne 30. 9. 2011, zavrgel pritožbo tožnika zoper obvestilo prvostopnega organa, št. 02112-959/2011-2 z dne 13. 7. 2011. Navedel je, da izdano obvestilo ni upravni akt, zoper katerega bi bilo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dopustno vložiti pritožbo. Obvestilo je bilo izdano na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki predvideva izdajo upravnega akta (zavrnilne upravne odločbe) le v primeru, ko zavrne zahtevo stranke za uskladitev podatkov. V zadevi U 214/2007, na katero se tožnik sklicuje, je šlo za drugačno dejansko stanje, saj je bil izdelan elaborat, ki naj bi omogočil vpis sprememb, ki so nastale v sodnem postopku, v zemljiški kataster. V obravnavani zadevi pa organ ni izdelal nobenega elaborata, ampak je zgolj uskladil podatke, ki jih že sicer vodi v svoji evidenci. Ob tem je drugostopni organ še poudaril, da lahko prizadeta stranka po izdaji takega obvestila tudi sama vloži zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN in pri tem zatrjuje, da se zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra ne ujemajo s podatki iz zbirke listin in dokazili stranke. Obvestilo iz tretjega odstavka 9. člena ZEN je po svoji pravni naravi potrdilo po določbah ZUP, za izpodbijanje potrdila pa je v četrtem odstavku 180. a člena ZUP predviden podoben postopek kot za uskladitev podatkov po tretjem odstavku 9. člena ZEN. Organ je zato pritožbo zavrgel na podlagi 246. člena ZUP.

Z obvestilom, št. 02112-959/2011-2 z dne 13. 7. 2011, pa je prvostopni organ v evidenci zemljiškega katastra uskladil za parceli *18/2 in *23 v katastrski občini A. podatke v zemljiškem katastru tako, da zadnji vpisani podatki izkazujejo stanje, kot je razvidno iz grafičnega prikaza; uskladitev je izrisana v rdeči barvi. V obrazložitvi je navedel, da je pri svojem rednem delu ugotovil neskladje v zarisu parcel *23 in *18/2 v zemljiškokatastrskem prikazu za katastrsko občino A. Pri preverjanju zadnje vpisanih podatkov in podatkov iz zbirke listine je ugotovil, da so prvi grafični podatki za parceli (t.j. na ML 3 indikacijske skice iz leta 1869) drugačni kot pa podatki analognega zemljiškokatastrskega načrta iz leta 1914 in današnjega zemljiškokatastrskega prikaza. S primerjavo grafičnih in atributnih površin obeh parcel je bilo v nadaljevanju še ugotovljeno, da so podatki omenjene indikacijske skice bolj usklajeni z atributnimi površinami parcel, medtem ko podatki zemljiškokatastrskega prikaza kažejo večjo neskladnost z atributnimi površinami. Ker se zadnje vpisani podatki ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusil oziroma preveril, je opravil uskladitev v prikazu.

Tožnik je v tožbi navedel, da je solastnik parcele *23, k.o. A., da vlaga tožbo zoper obvestilo, ki je po svoji vsebini odločba, saj posega v njegove pravice in pravne koristi. Z izdajo obvestila je organ posegel v njegovo lastninsko pravico, ker je na škodo solastnikov parcele *23 spremenil podatke, kot izhajajo iz skice v obvestilu. Iz obvestila ni razvidno, kakšne so te razlike, zaradi katerih je organ te podatke spremenil, niti ni jasno, na podlagi katerih dogodkov so ti podatki nastali in kakšni sploh so ti podatki. Vse to pomeni, da organ ni imel natančnih podlag za svojo odločitev. Lastnikom parcel pa takšno obvestilo sploh ne omogoča, da bi se z razlogi za opisano uskladitev seznanili, niti ali je organ imel podlago za odločitev po 9. členu ZEN. V sodbi, U 214/2007 z dne 12. 10. 2009, je Upravno sodišče navedlo, da je tudi obvestilo, izdano na tej podlagi, odločba, zoper katero so dopustna pravna sredstva, saj je možno, da pride do napak. V tej zadevi je šlo za spremembo podatkov na podlagi elaborata, torej na način, ki omogoča natančnejše ugotavljanje podatkov, ne pa na podlagi 100 oziroma 150 let starih podatkov, ki jih organ sploh ne opredeli oziroma ne pojasni. Prizadeta stranka pa ima na podlagi 9. člena ZEN možnost vložiti zahtevo za uskladitev zemljiškega katastra le na podlagi drugih podatkov od tistih, ki so bili domnevno uporabljeni za spremembo, na katero se to obvestilo nanaša. Prvostopni organ ni izvedel ugotovitvenega postopka, pa bi ga moral, stranke bi moral seznaniti z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev, solastnikom parcele *23 pa omogočiti, da se izjavijo. Vse to solastnikom parcele *23 onemogoča, da učinkovito zavarujejo svojo lastninsko pravico, ki jo varuje tudi ustava. Iste kršitve je zagrešil tudi drugostopni organ, ker teh kršitev prvostopnega organa ni odpravil. Zato je predlagal, da sodišče obvestilo odpravi, tožniku pa povrne sodno takso.

Toženka je poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče uvodoma navaja, da ob upoštevanju 2. v zvezi s 5. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in glede na vsebino tožbenih navedb šteje, da tožnik izpodbija sklep drugostopnega organa, s katerim je drugostopni organ zavrgel tožnikovo pritožbo zoper obvestilo prvostopnega organa, št. 02112-959/2011-2 z dne 13. 7. 2011. Tožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je drugostopni organ zavrgel pritožbo tožnika zoper obvestilo prvostopnega organa, št. 02112-959/2011-2 z dne 13. 7. 2011, s katerim je prvostopni organ v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra po uradni dolžnosti v evidenci zemljiškega katastra za parceli *18/2 in *23 v katastrski občini A. podatke uskladil tako, da zadnji vpisani podatki izkazujejo stanje, kot je razvidno iz grafičnega prikaza; uskladitev je izrisana v rdeči barvi. Drugostopni organ je svojo odločitev o zavrženju pritožbe obrazložil tako, da izdano obvestilo ni upravni akt, zoper katerega bi bilo po določbah ZUP dopustno vložiti pritožbo, saj je bilo izdano po tretjem odstavku 9. člena ZEN, ki predvideva izdajo upravnega akta le v primeru, ko organ zavrne zahtevo stranke za uskladitev podatkov.

V 9. členu ZEN je predpisano postopanje geodetske uprave pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb. Podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, lahko geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe, za slednjo pa se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek). Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno (tretji odstavek).

Tudi sodišče se strinja s tožnikom, da je drugostopni organ s tem, ko pritožbe tožnika zoper obvestilo prvostopnega organa ni vsebinsko obravnaval, temveč jo je zavrgel kot nedopustno, ravnal nezakonito. Z obvestilom je namreč prvostopni organ seznanil lastnike obravnavanih nepremičnin (med njimi tudi tožnika), da je v zemljiškem katastru zadnje vpisane podatke o parcelah *18/2 in *23 spremenil tako, kot je razvidno iz grafičnega prikaza v obvestilu. S spreminjanjem teh zadnjih vpisanih podatkov pa je prišlo do povečanja obsega oziroma površine parcele *18/2 in posledično do zmanjšanja obsega oziroma površine parcele *23 (pri čemer (še) ni jasno, za koliko m2 se je površina parcele *23 zmanjšala, kar pa je oziroma bo predmet nadaljnjega obvestila po 20. členu ZEN). S takim postopanjem je prvostopni organ nedvomno odločil o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot solastnika (do 1/7) parcele *23, kar ustreza definiciji upravne zadeve iz 2. člena ZUP. In če opisana sprememba podatkov ustreza definiciji upravne zadeve, pa to tudi pomeni, da se tovrstne spremembe ne morejo izvesti brez ustreznega predhodnega postopanja upravnega organa, ki ga za tovrstne spremembe predpisuje ZEN, tj. sodelovanja lastnikov obravnavanih nepremičnin (11. člen ZEN) oziroma izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka s sodelovanjem strank v postopku po ZUP in v posledici brez izdaje ustreznega upravnega akta. Izdano obvestilo o izvedenih spremembah je treba torej šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je pritožba dopustna oziroma dovoljena. Pritožbo tožnika (ki je glede na povedano tudi upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper izdano obvestilo) bi torej drugostopni organ moral obravnavati vsebinsko (247. člen ZUP), česar pa ni storil. Sodišče tako ugotavlja, da drugostopni organ pred izdajo sklepa ni ravnal po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), napačno pa je uporabil tudi materialno pravo, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo drugostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, sledeč pravnemu mnenju sodišča in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, o tožnikovi pritožbi ponovno odloči, pri čemer naj presodi še ostale tožnikove ugovore, v katere se sodišče zaradi zaradi načina odločitve in razlogov zanjo ni spuščalo.

Vračilo sodne takse bo tožniku odrejeno po uradni dolžnosti (36. in 37. člen ZST-1, opomba k točki 6. 1 c Taksne tarife).