Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cp 1968/2022

ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CP.1968.2022 Civilni oddelek

menjalna pogodba tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine rok za izročitev nepremičnine ustni dogovor ugovor dolžnika ugovor pravice do posesti trditveno in dokazno breme dolžnika trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu prevalitev dokaznega bremena neobstoj ustnega dogovora
Višje sodišče v Ljubljani
6. januar 2023

Povzetek

Sodišče je odločilo, da tožnik lahko zahteva vrnitev nepremičnine, saj je dokazal lastninsko pravico in dejansko oblast toženca nad nepremičnino. Toženec ni uspel dokazati, da je bil dogovorjen daljši rok za izročitev, kar je sodišče utemeljilo z dokaznim bremenom, ki je bilo na tožencu. Sodišče je potrdilo odločitev prve stopnje in zavrnilo pritožbo toženca.
  • Lastninska pravica in vrnitev stvariAli ima tožnik pravico zahtevati vrnitev nepremičnine, ki jo zaseda toženec, ob upoštevanju dogovora o izročitvi?
  • Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme za trditev o dogovoru o daljšem roku za izročitev nepremičnine?
  • Ugotovitev dejanskega stanjaKako sodišče ugotavlja dejansko stanje glede dogovora o izročitvi nepremičnine?
  • Pomen pisne pogodbeKako vpliva pisna menjalna pogodba na pravico do izročitve nepremičnine?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopotrditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (I. točka) naložilo tožencu, da v 90 dneh izprazni oseb in stvari nepremičnino ID znak: parcela 0000 67/15, ki predstavlja stanovanje uporabne površine 70,60 m2 in prostor v kleti površine 3 m2, ki se nahaja v jugovzhodnem delu stanovanjske hiše ter nepremičnino ID znak: parcela 0000 67/16. V delu, v katerem je tožnik zahteval krajši izpraznitveni rok, je tožbeni zahtevek sodišče zavrnilo (II. točka) in tožencu naložilo v plačilo 1.686,60 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (III. točka).

2. Toženec v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge, predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je na glavni obravnavi jasno povedal, da je obstajal dogovor o daljšem roku za izročitev nepremičnine. Tožnikovo zanikanje dogovora ne zadošča za ugotovitev pravega dejanskega stanja. Toženec je iskreno izpovedal, da mu je sestra (žena tožnika) rekla: »saj veš, da te ne bom, saj sva brat in sestra«, kar bi pomenilo, da ne bodo zahtevali izpraznitve stanovanja. Toženec se je tudi skliceval na dogovor s sestro, ki je lastnica drugega dela hiše, in pojasnil, da gre za rojstno hišo, ki sta jo toženec in tožnikova žena podedovala po starših. Pojasnil je tudi razlog, da tožnik vztraja pri izselitvi, ki je v tem, da jih tožnikova družina ne mara zaradi prizadetega otroka, kar je potrdila tudi kot priča zaslišana toženčeva žena, ki je izpovedala, da so tako prepričali njenega moža (toženca) na sklenitev menjalne pogodbe. Sodišče je poenostavljeno zaključilo, da kakršnegakoli dogovora med strankama ni bilo, ker mu je tožnik nasprotoval že v svoji prvi pripravljalni vlogi.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje izpodbijani odločitvi, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravno podlago obrazložilo v 11. do 15. točki obrazložitve, na katero se pritožbeno sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje.

6. Pritožba niti ne izpodbija v 16. točki izpodbijane sodbe ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega pritožbeno sodišče na kratko povzema, da sta pravdni stranki 3. 3. 2021 sklenili v obliki notarskega zapisa menjalno pogodbo (SV 12/2021 notarke A. A. iz B.), v kateri sta dogovorili, da medsebojno zamenjata nepremičnine oziroma deleže nepremičnin tako, da toženec prevzame v svojo izključno last in posest nepremičnino parc. št. 2283/2, k. o. C., tožnik pa prevzame v svojo izključno last in posest solastni delež toženca na nepremičninah parc. št. 67/15 in 67/16, obe v k. o. D., da je pri obeh nepremičninah že pravnomočno vpisana (so)lastninska pravica na upravičenca iz menjalne pogodbe, da sta se pravdni stranki v navedeni menjalni pogodbi zavezali nepremičnine, ki so predmet pogodbe, proste oseb in njunih osebnih stvari, izročiti druga drugi najpozneje 30. 6. 2021, da sta pravdni stranki 14. 12. 2021 podpisali primopredajni zapisnik za nepremičnino parc. št. 2283/2, k. o. C. (Ulica 1, C.), isti dan so bili predani tudi ključi te nepremičnine, in da toženec s svojo družino tudi po 30. 6. 2021 še vedno zaseda sporni nepremičnini v D. 7. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik lastnik nepremičnin v D., toženec pa nepremičnine v C. in da je za odločitev o tožbenem zahtevku pomembno zlasti prvo, saj lahko po določbi 92. člena Stvarnopravnega zakonika1 (v nadaljevanju: SPZ) lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.

8. Sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da bi se toženec lahko branil pred tožbo z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere izvršuje svojo posest (93. člen SPZ). Eden takih ugovor je trditev, da naj bi bil dogovorjen daljši rok za izročitev nepremičnine, kot izhaja iz v 6. točki obrazložitve povzete določbe menjalne pogodbe (30. 6. 2021). Pritožba v zvezi s tem trdi, da zgolj tožnikovo zanikanje dogovora ne zadošča za ugotovitev pravega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je pomembna pravilna porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena med stranke. Pojasnjeno je že bilo, kaj mora v primeru zahtevka na vrnitev individualno določene stvari trditi in dokazati tožnik. V obravnavani zadevi je tožnik podal vse ustrezne trditve in zanje predložil tudi dokaze. Trditev, da je med strankama dogovorjen rok za izročitev nepremičnine, ki je daljši od tistega, ki je dogovorjen v pismeni pogodbi, pa je obrambno sredstvo toženca (ugovor), zato je na njemu najprej trditveno breme, da za tak ugovor navede vse potrebno, da ga bo sploh mogoče preizkusiti (in da se bo nasprotna stranka lahko pred njim branila), nato pa tudi dokazno breme, da za te svoje trditve predloži (predlaga) ustrezne dokaze.

9. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopotrditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca.2 Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.

10. Vse drugo, kar v pritožbi navaja toženec, za odločitev ni pomembno – nepomembno je, da je hiša v D. njegova rojstna hiša, nepomembne so tudi trditve, ki se nanašajo na toženčeva otroka in taščo. Pritožbeno sodišče razume, da gre za življenjsko gledano neprijetno situacijo, a vendar je vzrok zanjo v s strani toženca podpisani menjalni pogodbi (ki še vedno velja), s katero se je zavezal na izročitev nepremičnine v D. do 30. 6. 2021. 11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroški sestave odgovora na pritožbo ne predstavlja za pravdo potrebnih stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 2 Če tožnik ne bi nasprotoval trditvi o daljšem roku za izročitev, bi se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo, da takšno trditev priznava. Ker pa je nasprotoval, pa je dokazno breme

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia