Jedro

Institut delegacije pristojnosti, utemeljen na zahtevi nepristranskosti, pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Nasprotna udeleženka takšnih okoliščin ne navaja, temveč zgolj posplošeno trdi, da je tudi izločitev vseh ostalih sodnikov pristojnega sodišča nujna. V predlogu se sicer sklicuje na kazensko ovadbo, ki jo je podala zoper predsednico pristojnega sodišča, a ta ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča. V obravnavani zadevi, v zvezi s katero se predlaga prenos pristojnosti, namreč ne gre za postopek, ki bi se vodil zoper navedeno sodnico (ta ni stranka oziroma udeleženka v postopku), temveč za nepravdni postopek, v katerem se odloča o družinskih razmerjih med predlagateljem, nasprotno udeleženko in njunim otrokom (o starševski skrbi, določitvi stikov z otrokom in preživnini). V skladu z določbami Zakona o sodiščih ima predsednica sodišča pristojnosti le na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi lahko vplivala na odločitev posameznih sodnic in sodnikov v konkretnih zadevah. Poleg tega je pristojno sodišče eno največjih v Republiki Sloveniji in nasprotna udeleženka niti ne trdi, da ima predsednica sodišča tesnejše stike prav z vsemi sodniki tega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče nepravdni postopek zaradi dodelitve mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo ter določitve stikov in preživnine.

2.Nasprotna udeleženka je vložila zahtevo za izločitev sodnice Daše Pogorevc Filipič in zahtevo za prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Celje, nato pa še dopolnitev zahteve za izločitev sodnice. V njej navaja, da je zahtevo za izločitev navedene sodnice, sicer predsednice sodišča, prvič podala 10. 7. 2024, drugič 30. 5. 2025, a sta bili obe zahtevi zavrnjeni. Tretjo zahtevo za njeno izločitev je podala 12. 1. 2026, o kateri pa do 8. 5. 2026 še ni bilo odločeno. Kljub temu je sodnica v vmesnem času opravila več nenujnih procesnih opravil. Nasprotna udeleženka povzema dogajanje v postopku v zvezi z njenimi zahtevami za izločitev in sklep podpredsednice pristojnega sodišča o zavrnitvi zahteve. Izraža dvom v objektivnost in nepristranskost postopka odločanja o izločitvi. V nadaljevanju predloga povzema svojo zahtevo za izločitev sodne izvedenke in opozarja na izostanek odločitve o njenem rokovnem predlogu. Meni, da je zaradi varstva pravice do nepristranskega sojenja izločitev razpravljajoče sodnice (sicer predsednice pristojnega sodišča) in podpredsednice sodišča, hkrati pa tudi izločitev vseh ostalih sodnikov tega sodišča, nujna in sorazmerna. Dodaja še, da zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice in podpredsednice sodišča med drugim vlaga na Vrhovno sodišče, ker bi vložitev na vložišču pristojnega sodišča končala v predalu ali izginila iz spisa.

3.Predlagatelj je na obe zahtevi odgovoril in predlagal, da sodišče predlog za izločitev sodnice zavrže oziroma zavrne, predlog za prenos pristojnosti pa zavrne. Predlaga tudi denarno kaznovanje nasprotne udeleženke zaradi zlorabe pravic.

4.Nasprotna udeleženka je 15. 6. 2026, 6. 8. 2026 in 10. 8. 2026 vložila nove vloge, s katerimi zahteva izločitev razpravljajoče sodnice Daše Pogorevc Filipič (predsednice sodišča) in sodnice Mihele Mohorič (podpredsednice sodišča) ter prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Celju. V vlogi z dne 6. 8. 2026 navaja, da je 5. 8. 2026 zoper sodnico Dašo Pogorevc Filipič vložila kazensko ovadbo. Ker sodnica nasprotno udeleženko zdaj utemeljeno lahko dojema kot nasprotno stran v kazenskem postopku, je objektivno okrnjen videz nepristranskosti sojenja. Predlaga njeno izločitev in hkrati tudi prenos zadeve v reševanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču, saj je predsednica sodišča hierarhični vodja vsem preostalim sodnikom na tem sodišču in zato obstaja utemeljen dvom v njihovo nepristranskost. V vlogi z dne 15. 6. 2026 opisuje procesne nepravilnosti v ravnanju sodnice Daše Pogorevc Filipič kot razpravljajoče sodnice, v vlogi z dne 10. 8. 2026 pa nepravilnosti (nezakonitosti) v ravnanju sodnice Mihele Mohorič kot podpredsednice sodišča.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

7.Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najpogosteje zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo stranke z delom sodišča in morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za prenos pristojnosti.

7.Prenosa pristojnosti prav tako ni mogoče uveljavljati z razlogi, s katerimi stranka zahteva izločitev konkretnega sodnika (ali več sodnikov). Institut delegacije pristojnosti, utemeljen na zahtevi nepristranskosti, pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili

vsi

sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Nasprotna udeleženka takšnih okoliščin ne navaja, temveč zgolj posplošeno trdi, da je tudi izločitev vseh ostalih sodnikov pristojnega sodišča nujna. V predlogu z dne 6. 8. 2026 se sicer sklicuje na kazensko ovadbo, ki jo je podala zoper predsednico pristojnega sodišča, a ta ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča. V obravnavani zadevi, v zvezi s katero se predlaga prenos pristojnosti, namreč ne gre za postopek, ki bi se vodil zoper navedeno sodnico (ta ni stranka oziroma udeleženka v postopku), temveč za nepravdni postopek, v katerem se odloča o družinskih razmerjih med predlagateljem, nasprotno udeleženko in njunim otrokom (o starševski skrbi, določitvi stikov z otrokom in preživnini). V skladu z določbami Zakona o sodiščih ima predsednica sodišča pristojnosti le na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi lahko vplivala na odločitev posameznih sodnic in sodnikov v konkretnih zadevah.

Poleg tega je pristojno sodišče eno največjih v Republiki Sloveniji in nasprotna udeleženka niti ne trdi, da ima predsednica sodišča tesnejše stike prav z vsemi sodniki tega sodišča.

Vrhovno sodišče je glede na vse navedeno predlog za prenos pristojnosti zavrnilo. Za odločanje o zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice in podpredsednice sodišča pa ni pristojno, temveč bosta v skladu s prvim in drugim odstavkom 73. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 o njej odločili podpredsednica razpravljajočega sodišča oziroma predsednica neposredno višjega sodišča.

Predlagatelj je v odgovoru na vlogo nasprotne udeleženke opozoril na zlorabo pravic in zahteval, da se jo denarno kaznuje. Vrhovno sodišče ob vpogledu v vpisnik ugotavlja, da je nasprotna udeleženka, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, v obravnavani zadevi res že trikrat vložila predlog za prenos pristojnosti.

V zadnjem odločanju Vrhovnega sodišča (s sklepom I R 17/2026) ji je bilo pojasnjeno, da če je podan dvom v nepristranskost sodnikov, ki so pristojni odločati o izločitvi, je treba to reševati v postopku za izločitev sodnika (ter z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev), ne pa prek instituta prenosa pristojnosti celotne zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče jo zato tokrat opozarja, da lahko sodišče (predvsem sodišče prve stopnje, lahko pa tudi Vrhovno sodišče) ob morebitnem ponavljanju predlogov z istovrstno vsebino - če presodi, da gre za zlorabo pravic - njen predlog zavrže (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in vlagateljico, če so podani pogoji iz drugega odstavka 11. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ob tem tudi denarno kaznuje.

-------------------------------

1 Glej npr. VSRS Sklep I R 176/2021, VSRS Sklep I R 25/2026, VSRS Sklep I R 47/2026, VSRS Sklep I R 70/2026.

2 Prim. VSRS Sklep I R 110/2021.

3 O njenih predlogih je Vrhovno sodišče predhodno že odločilo s sklepoma I R 107/2025 in I R 17/2026.

4 Glej VSRS Sklep I R 237/2025.