Jedro

Prvi odstavek 97. člena ZKP ureja posebno obliko brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 11993/2009, zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po členu 170/III-II-I Kazenskega zakonika (KZ). Organ za brezplačno pravno pomoč je vlogo zavrnil na podlagi 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker je ugotovil, da se zoper prosilca na podlagi zasebne tožbe vodi kazenski postopek v katerem se mu očita, da je obrekoval svojega očeta A.A. in B.B. Po določbi 1. alinee 8. člena ZBPP pa se brezplačna pravna pomoč v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja odobri le, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Ker v obravnavani kazenski zadevi prosilec nastopa v vlogi obdolženca, vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. alinee 8. člena ZBPP ni izpolnjen, zato se organu ni bilo treba ukvarjati s finančnim pogojem in je odločil tako kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V zvezi z odrejenim priporom zaradi zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi pa je tožena stranka navedla, da mu je ta zagotovljena na podlagi Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zato je v takem primeru uporaba določb ZBPP na podlagi 3. člena ZBPP izključena.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja razloge zaradi katerih je bil zoper njega sprožen kazenski postopek. Po veljavnih pravnih normah je vsakemu obdolžencu v kazenskem postopku zagotovljen zagovornik, če si ga ne more plačati sam. Čeprav je absolvent Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, mu ta zakonska pravica ni bila dana, organ za brezplačno pravno pomoč pa je s tem, ko mu je ni odobril, povzročil nepopisno premoženjsko škodo, kršene pa so mu bile tudi temeljne človekove pravice. Zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Brez pravne podlage je zato tožbeni ugovor, da je po veljavni zakonodaji vsakemu obdolžencu v kazenskem postopku zagotovljen zagovornik. ZKP v 70. členu določa, kdaj je obdolženec upravičen do obvezne obrambe in v obravnavanem primeru, ko je tožnik v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po členu 170 KZ, do obvezne obrambe po ZKP ni upravičen. Že tožena stranka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno navedla, da je tožnik kot obdolženec, po določbah ZKP, upravičen do obvezne obrambe ves čas dokler traja zoper njega odrejeni pripor. Vendar tudi obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženega brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko sicer obdolženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre torej za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v posebnem zakonu. Zato je v takem primeru uporaba določb ZBPP na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZBPP izključena. Glede na navedeno je zato neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da se z izpodbijano odločitvijo tožniku povzroča pravno priznana škoda in da so mu bile kršene temeljne človekove pravice.

Sodišče še pripominja, da mora v kazenskem postopku obdolženec izpolnjevati pogoje za oprostitev plačila nagrade in potrebnih stroškov odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, v času odločanja o stroških kazenskega postopka. Po določbah ZBPP pa mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas postopka, za katerega mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena in mu v nasprotnem primeru brezplačna pravna pomoč preneha. Poleg tega se po ZBPP (49. člen) premoženjsko in finančno stanje prosilca preverja še več let (4) po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in je v primeru spremenjenih okoliščin upravičenec dolžan vrniti sredstva za brezplačno pravno pomoč.

Sodišče je po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.