Jedro

Aktov Računskega sodišča RS, izdanih pri izvrševanju revizijskih pristojnosti, ni dopustno izpodbijati pred sodišči, niti pred drugimi državnimi organi. Ker je v obravnavanem primeru s tožbo izpodbijan nalog Računskega sodišča, izdan po 26. členu ZRačS, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo na podlagi 1. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1550/2000-15 z dne 25.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/79 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo, ki sta jo tožeči stranki vložili zoper sklep tožene stranke z dne 6.3.2000. Z navedenim sklepom je tožena stranka odločila o ugovoru prve tožeče stranke zoper svoj sklep z dne 14.2.2000, s katerim je prvi tožeči stranki kot nadzorovani osebi naložila, da uskladi znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ) za obdobje od 1.1.1995 dalje, odpravi nepravilnosti pri izplačilu poračunov v letih 1995 in 1996 in nepravilnosti pri izplačilu plače direktorice od 1.1.1995, in sicer tako, da ugotovi zneske nepravilnosti za posamezne zaposlene v roku 15 dni od prejema sklepa in začne postopek izterjave.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je s tožbo izpodbijan nalog, izdan po 26. členu Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94, v nadaljevanju ZRačS) v postopku, ki ga vodi Računsko sodišče kot najvišji revizijski organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe.

Postopek kontrole je predpisan v IV. poglavju ZRačS in se konča z dokončnim poročilom, zoper katerega po 4. odstavku 24. člena ZRačS ni dopusten upravni spor. V postopku kontrole se ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava v smislu 1. odstavka 3. člena ZUS. Kontrola tudi ne posega v interese nadzorovane osebe, saj uporabnik proračunskih sredstev in upravljalec državnega premoženja pri uporabi teh sredstev in ravnanju z njimi ne more imeti lastnih interesov in tudi ne drugačnih, kot jih ima lastnik. Glede na navedeno, aktov Računskega sodišča, izdanih pri izvrševanju revizijskih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s sodnimi ali upravnimi sredstvi. Stališče, da takšnih aktov ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, je sprejelo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svojih sklepih Up-202/97 z dne 9.7.1998 in Up-364/97 z dne 11.9.1997. Okoliščina, da je po 1. odstavku 18. člena, v zvezi s 1. točko 2. odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ), nalog Računskega sodišča izvršljiva sodna odločba, ne vpliva na opredelitev pravne narave naloga iz 26. člena ZRačS. V obravnavanem primeru je izpodbijani akt vmesni akt kontrole, zoper katerega tudi zato ne more biti drugačnega oziroma širšega pravnega varstva, kot ga ZRačS predvideva zoper dokončno poročilo.

Prva tožeča stranka zatrjuje v pritožbi, da ima s tožbo izpodbijani akt pravno naravo dokončnega upravnega akta. V času njegove izdaje je veljal 18. člen ZIZ, ki je določal, da ima nalog iz 26. člena ZRačS naravo izvršljive sodne odločbe. S tožbo izpodbijani akt ji nalaga ugotovitev zneskov nepravilnosti za posamezne zaposlene in začetek postopka njihove izterjave. S takšno vsebino, ki ni enaka vsebini dokončnega poročila, je poseženo v njene pravice, obveznosti in pravne koristi. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-272/97 sprejelo stališče, da v primeru, če akt iz 26. člena ZRačS ni enak dokončnemu poročilu niti ni njegov sestavni del, ne gre za akt, za katerega bi veljala določba 4. odstavka 24. člena ZRačS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep ter zadevo vrne v ponoven postopek in odločanje.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena ZUS sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da odločanje v sporu ne spada v sodno pristojnost. Z ugotovitvijo, da gre v obravnavanem primeru za spor, ki ne spada v sodno pristojnost, se pritožbeno sodišče strinja. Iz predloženih spisov izhaja, da je s tožbo izpodbijan dokončen akt, in sicer nalog, ki ga je Računsko sodišče izdalo na podlagi 26. člena ZRačS, v postopku izvrševanja revizijske pristojnosti kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Glede na položaj Računskega sodišča, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje v 150. členu, in naravo navedene revizijske pristojnosti, ki se izvaja v postopku kontrole po ZRačS, aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni dopustno izpodbijati pred sodišči, niti pred drugimi državnimi organi.

Pritožbeni ugovor, da ima s tožbo izpodbijani dokončen nalog pravno naravo dokončnega upravnega akta, je neutemeljen, saj za takšno stališče ni nobene podlage v ureditvi ZRačS. Po ureditvi ZRačS je izpodbijani nalog akt, ki se izda pri izvrševanju revizijske pristojnosti v postopku kontrole. Za opravljanje kontrole v ZRačS ni predpisano vodenje upravnega postopka niti odločanje v upravnem postopku, niti izdajanje upravnih odločb, niti, da je zoper kakšen dokončen akt, izdan v postopku kontrole, dopusten upravni spor. Pri izdaji naloga iz 26. člena ZRačS, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava.

V obravnavani zadevi izpodbijani nalog ne vsebuje izreka, ki bi ga bilo mogoče neposredno prisilno izvršiti, pač pa nalaga prvi tožeči stranki, da uskladi znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred za obdobje od 1.1.1995 do 31.12.1996 z določbami ZRPJZ tako, da ugotovi višino nepravilno izplačanih zneskov plač in začne postopek njihove izterjave. Takšna vsebina, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča sledi ugotovitvam dokončnega poročila z dne 2.2.2000, ki je v predloženih spisih, pa ne posega v pravice, obveznosti oziroma pravne koristi prve tožeče stranke, niti pri njej zaposlenih delavcih. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, dobi dokončni nalog iz 26. člena ZRačS svoj učinek šele tedaj, ko ga nadzorovana oseba konkretno uporabi proti delavcem ali tretjim osebam.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.