Jedro

Zapuščinsko sodišče bi moralo najprej ugotoviti, za katera darila gre in ali so ta darila in njihova vrednost sporna. Šele nato pride v poštev napotitev na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ajdovščini je dediča Z.B. z izpodbijanim sklepom napotilo na pravdo, da dokaže, katera darila je dedič E.B. prejel od zapustnika in v kakšni vrednosti. Z istim sklepom je na pravdo napotilo tudi ostala dva dediča, E.B. in V.B., da dokažeta, katera darila je prejel dedič Z.B. in v kakšni vrednosti.

Zoper sklep v celoti se pritožuje dedič Z.B. V pritožbi navaja, da sodišče ni odločalo o njegovem predlogu za preložitev naroka, da bi si lahko dobil pravno pomoč. Če bi sodišče narok preložilo, bi na preloženem naroku lahko razčistilo, kaj spada v zapuščino, saj ni bilo opozorjeno, da so v zapuščini tudi premičnine večje vrednosti. Dedič E.B. je oporoko zapustnika priznal in s tem tudi vse, kar je bilo v oporoki zapisano po vsebini. Zapustnik je namreč v oporoki izrecno zapisal, da je E.B. prejel njegovo celotno zaostalo italijansko pokojnino in da mu je pomagal pri gradnji hiše. Zato je njegova trditev, da darila ni prejel, manj verjetna in bi sodišče na pravdo moralo napotiti njega in ne pritožnika. Tudi za V.B. je pritožnik že na naroku trdil, da je njen nujni delež pokrit z vsem, kar ji je bilo naklonjeno po oporoki. Sama vsebina sklepa ni pravilna, ker je že iz oporoke razvidno, da je E.B. prejel celotno italijansko pokojnino in se lahko že s poizvedbami pri INPS v Italiji ugotovi višino darila. Izračun vrednosti zapuščine in nujnega deleža je delo zapuščinskega sodišča in ne pravdnega. Spor je dednopravne narave, zato ni pogojev za napotitev na pravdo. Napotitev je napačna, ker bi bilo predmet napotitve lahko samo vprašanje, ali je bil nujni delež prikrajšan. Na tako pravdo pa bi moral biti napoten nujni dedič. Sklep je nerazumljiv in pomanjkljiv tudi glede napotitve na pravdo preostalih dedičev. Pritožnik ni nikoli zanikal, da mu je oče dal zemljo za gradnjo hiše in z darilno pogodbo z dne 13.12.1982 še nepremičnine. Za druga darila ne ve. Napotitev, iz katere ni razviden predmet, zaradi katerega se napotuje, ni jasna in ni razumljiva. Ker sklep o napotitvi ni skladen z določili zakona o dedovanju (ZD) o vračunanju daril, ni razumljiv in ni obrazložen, ga je potrebno razveljaviti.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da niso podani pogoji za napotitev na pravdo in da iz izpodbijanega sklepa ni razviden predmet, zaradi katerega se napotuje. O darilih, ki bi se morala vračunati v nujni delež, in o darilih, ki vplivajo na obseg dediščine, se odloča v zapuščinskem postopku. Le če je sporna tudi vrednost darila in obseg zapuščine, potem je to spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunanja v dedni delež in je zato stranke potrebno napotiti na pravdo. Povedano pomeni, da bi moralo zapuščinsko sodišče najprej ugotoviti, za katera darila gre in ali so ta darila in njihova vrednost sporna. Šele nato pride v poštev napotitev na pravdo. Ker je prvostopno sodišče sklep o napotitvi sprejelo preuranjeno, ga je bilo treba razveljaviti v celoti (tudi v delu, kjer sta bila na pravdo napotena nujna dediča, ki se sicer nista pritožila, se je pa v tem delu pritožil oporočni dedič, saj ima oporočni dedič nedvomno pravni interes, da do pravde zoper njega ne pride, če za to ni pogojev). V zvezi z ostalimi navedbami pritožbe pritožbeno sodišče še poudarja, da v primerih, kadar oporočni dedič trdi, da nujnemu dediču delež ne gre, ker ga je že prejel z darili, dejansko uveljavlja zahtevo, naj se nujnemu dediču vračunajo darila. Velja, da je pravica dediča do nujnega deleža verjetneje izkazana kakor ugovor vračunavanja daril, zato je treba napotiti na pravdo, če so sporna dejstva glede obstoja in vrednosti (v sklepu konkretno navedenih) daril, oporočnega dediča. V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče najprej s strankami razčistiti, za katera darila zahtevajo vračunavanje, ali je med njimi sporno, da je šlo za darila in ali je sporna vrednost teh daril. Samo v primeru, da bodo ta dejstva med strankami sporna, jih bo v nadaljevanju postopka napotilo na pravdo.

Sklep o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena Zakona o pravdnem postopku.