Jedro

Nobena določba ZST-ja ne določba obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka) r a z v e l j a v i .

Nadaljnji upnikovi stroški se odmerijo na 56,17 EUR in mu jih je dolžan poravnati dolžnik v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku navedenega roka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. ugotovilo, da znaša sodna taksa za upnikovo pritožbo z dne 3.7.2007 zoper sklep o zavrnitvi predloga za zavarovanje z začasno odredb skupaj s takso za opomin 15,86 EUR; in 2. da se nadaljnji upnikovi stroški odmerijo v višini 28,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.9.2007 dalje do plačila.

Zoper ta sklep, konkretno zoper odločitev pod točko 1 se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, po svojih pooblaščencih, pritožil upnik in predlagal razveljavitev izpodbijanega dela sklepa, dolžniku pa naj sodišče naloži v plačilo pritožbene stroške upnika, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje drugostopenjske odločbe dalje do plačila. Meni, da je odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je namreč z izpodbijanim sklepom upniku naložilo plačilo sodne takse v zvezi z njegovo pritožbo zoper sklep sodišča o zavrnitvi začasne odredbe. Kot pravno podlago za svojo odločitev se sodišče v obrazložitvi sklicuje na 5. točko tarifne številke 3 ZST. Tako navedena določba, kot tudi nobena druga določba ZST-ja ne določba o obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe.

Pritožba upnika je utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da zakonske podlage, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe, in sicer 5. točke tarifne številke 3 Zakona o sodnih taksah (ZST) za obravnavani primer ni mogoče uporabiti. Nesporno dejstvo je namreč, da je upnik vložil pritožbo zoper sklep sodišča o zavrnitvi začasne odredbe. 5. točka tarifne številke 3 pa se nanaša na ugovor zoper sklep o zavarovanju; na pritožbo zoper sklep, s katerim se pritožba zavrže; na pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju; na pritožbo zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali se predlog zavrne in na pritožbo zoper sklep o priznanju odločbe tujega sodišča. Evidentno je torej, da med naštetimi pravnimi sredstvi ni pritožbe zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe. Zato in ker ima upnik tudi prav, ko trdi, da tudi nobena druga določba ZST-ja ne določba obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo.

Upnikove nadaljnje stroške je sodišče odmerilo na 56,17 EUR, pri čemer je sledilo utemeljenemu predlogu upnika, razen glede teka uveljavljenih zakonskih zamudnih obresti, ki jih je pritožbeno sodišče priznalo v skladu z načelnim pravnim mnenjem sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča dne 13.12.2006.