Jedro

Glede na določbo 1. odst. 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (ZDKZ) se obravnavanje, ali kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, omeji le na vprašanje katastrskega dohodka za določeno leto. Če ta presega najmanjši katastrski dohodek, ni mogoče ugotoviti, da kmetija več ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine je z odločbo z dne 10.2.1992 že tretjič odločil o predlogu tožnika, da njegova kmetija več ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. V dokaznem postopku je ugotovil, da je katastrski dohodek kmetije za leto 1991 znašal 8.788,87 SIT, z zakonom določeni minimalni katastrski dohodek za zaščiteno kmetijo za leto 1991 pa je znašal 8.679,075 SIT. Ni torej mogoče ugotoviti, da kmetija več ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo.

Tožnik je v pritožbi zoper prvostopno odločbo navajal, da je upravni organ ponovil ugotovitve iz prejšnjih odločb. Ni sprejemljivo, da je v odločbi upoštevan nov katastrski dohodek, ker bi bilo treba upoštevati ugotovitev iz prve odločbe. Tožnik je ponovil prejšnje pritožbene navedbe glede razdeljenosti parcel, kakovostnih razredov zemljišč, nesposobnosti kmetije, da se na njej preživlja družina, slabe opremljenosti kmetije s stroji, sodelovanja s kmetijsko zadrugo, težav pri strojnem obdelovanju kmetije in pretežno gozdnih zemljiščih kmetije.

Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zavrnila. V utemeljitvi odločbe je navedla, da je bila tožnikova kmetija zaščitena z odlokom Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski dolenjski list, št. 11/84). Iz potrdila občinske geodetske uprave z dne 10.2.1992 je razvidno, da je katastrski dohodek kmetije za leto 1991 znašal 8.788,87 SIT. S tem so izpolnjeni pogoji, ki jih za zaščiteno kmetijo po uradni dolžnosti določa zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73, 29/73, 1/86). V 3. členu zakona so določeni pogoji za kmetijo. Najmanjši katastrski dohodek, valoriziran po odloku o določitvi enotnega povprečnega količnika za valorizacijo katastrskega dohodka za določitev kmetij v letu 1991 (Uradni list RS, št. 26/91), znaša 8.667,00 SIT. Višina katastrskega dohodka se ugotavlja po lestvici katastrskega dohodka glede na odlok o potrditvi lestvic katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 38/89), razlika v višini katastrskega dohodka pa z odlokom o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 47/90).

V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Navajal je, da bi glede katastrskega dohodka morala tožena stranka upoštevati stanje ob vložitvi predloga v letu 1990, ne pa v času odločanja. Kasnejše valorizacije so pravno neupoštevne. V letu 1990 kmetija ni dosegla minimalnega katastrskega dohodka. Od izdaje izpodbijane odločbe do danes se je stanje ponovno spremenilo. Katastrski dohodek je dne 17.8.1992 znašal 45.086,93 SIT, cenzus za zaščiteno kmetijo pa je znašal 57.495,00 SIT. Ni torej pogojev za vztrajanje na zaščiteni kmetiji. Tožnik je ponovil svoje trditve glede kakovosti in vrste zemljišč. Navedel je še, da bi v primeru, če bi bila kmetija izvzeta iz zaščite, lahko nekatera zemljišča izročil s pogodbo in si zagotovil oskrbo.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je treba upoštevati stanje ob času izdaje odločbe in da tožnik lahko z novo vlogo zahteva ugotovitev, da kmetija več ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo.

Tožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73, 29/73, 1/86 - ZDKZ) je kmetija po tem zakonu tista kmetijska in gozdno gospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost. Šteje se, da je lastniku zagotovljena primerna ekonomska varnost, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega najmanj 50.000 (takratnih) dinarjev katastrskega dohodka. Glede na takšno določbo zakona se obravnavanje, ali kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, omeji le na vprašanje katastrskega dohodka za določeno leto. Iz lastninskega lista, ki ga je geodetska uprava občine izdala dne 10.2.1992 izhaja, da je katastrski dohodek tožnikove kmetije za leto 1991 znašal 8.788,87 SIT. Tožnik trdi, da bi morala tožena stranka upoštevati katastrski dohodek za leto 1990, ker je dne 27.11.1990 vložil predlog z datumom 20.11.1990, v katerem je predlagal, da sodišče ugotovi, da kmetija več ne izpolnjuje pogojev po 3. členu navedenega zakona. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP) je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljeno uporabljati kot republiški predpis, ker ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in ker v ustavnem zakonu ni drugače določeno. Iz več določb ZUP (predvsem iz 1. odstavka 202. člena) izhaja, da upravni organ pri odločitvi upošteva dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku, torej do izdaje odločbe. Prvostopna upravna odločba je bila izdana 10.2.1992, torej je tožena stranka pravilno upoštevala katastrski dohodek iz leta 1991. Tožnik v tožbi ni ugovarjal glede višine ugotovljenega katastrskega dohodka v letu 1991, pa tudi ne višini najmanjšega katastrskega dohodka za navedeno leto. Oba sta bila izračunana na podlagi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) in predpisov, ki jih tožena stranka pravilno navaja in razlaga. Razlika med najmanjšim katastrskim dohodkom za leto 1991 na prvi stopnji (8.679,075 SIT) in na drugi stopnji (8.667 SIT) za odločitev glede na višino katastrskega dohodka v letu 1991 ni bistvena, sicer pa je to razliko tožena stranka v izpodbijani odločbi dovolj natančno pojasnila.

Ker se za odločitev upoštevajo dejstva, ugotovljena pred izdajo prvostopne odločbe, trditve tožnika o katastrskem dohodku za leto 1992 za odločitev niso pomembne. Zaradi vsebine 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) in pravne podlage za odločanje, niso pomembne za odločitev tudi navedbe o stanju kmetije in o odnosih med tožnikom in njegovim sinom.

Sodišče je po obrazloženem na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.