Varovanje vira prijave

Datum

19.04.2023

Številka

07120-1/2023/229

Kategorije

Inšpekcijski postopki, Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Upravni postopki, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zgoraj naveden dopis, s katerim ste zaprosili za dodatno pojasnilo v zvezi z mnenjem IP, št. 07120-1/2023/71 z dne 21. 2. 2023, ki se nanaša na obravnavo vlog in varovanje vira prijave po 16. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Kot navajate, se Inšpektorat v zadnjih letih srečuje z enormnim številom podanih dopisov določene stranke, njene pobude pa so postale zelo žaljive, stranka pa na Inšpektorat na več elektronskih naslovov inšpektorata, njenih zaposlenih ter drugih organov in organizacij naslavlja večje število pisanj, v katerih navaja svojo problematiko, v večini svojih pisanj pa le izraža nestrinjanje z delovanjem javnih uslužbencev in služb, žali in grozi ter blati sokrajane, določene službe, kot tudi javne uslužbence, o čemer je seznanjena tudi Policija in Center za socialno delo. Glede na količino in vsebino pisanj, ki jih stranka naslavlja na Inšpektorat in druge upravne organe, ter glede na osebno situacijo stranke, je po mnenju Inšpektorata podana njegova obveznost, da obvesti in seznani pristojno sodišče, da prouči zadevo oziroma izpelje postopek presoje glede (ne)sposobnosti osebe, ki ne more poskrbeti za svoje premoženjske pravice in koristi zaradi možnih motenj v duševnem razvoju, težav v duševnem zdravju ali drugih vzrokov, ki vplivajo na zmožnost razsojanja, in s tem presodi, ali je treba stranko postaviti pod skrbništvo ali ji imenovati skrbnika za posebni primer, v delu, ki se tiče komunikacije z upravnimi organi, zlasti podajanja prijav na inšpekcijske službe. Pri tem se sklicujete na 239. in 262. člen Družinskega zakonika (DZ), ki urejata namen skrbništva za odrasle osebe in postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ter 57. člen Zakona o nepravdnem postopku, ki ureja začetek postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in razrešitev skrbnika.

Glede na mnenje IP v zvezi z varovanjem vira prijave pa se Inšpektoratu postavljata naslednji vprašanji:

1.) ali je tudi v primerih, ko iz prejetih prijav izhajajo okoliščine, da je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo, potrebno upoštevati 16. člen ZIN ter načela varstva osebnih podatkov, in z vsebino prijav ni mogoče seznaniti pristojno sodišče, da lahko po uradni dolžnosti presodi okoliščine, da se konkretna oseba postavi pod skrbništvo?

2.) ali vsebina prijav zapade pod 16. člen ZIN tudi v primeru predkazenskega oz. kazenskega postopka, in v takšnih primerih organe pregona ni mogoče seznaniti z vsebino prijave oz. konkretnega prijavitelja?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z varovanjem vira prijave pri vloganju pobud sodiščem in odstopanju prijav organom pregona.

1.1. IP meni, da je odstopanje od dolžnosti varovanja vira prijave iz 16. člena ZIN z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, dopustno v primerih, ko za posredovanje določenih osebnih podatkov oziroma dokumentov z osebnimi podatki obstaja ustrezna pravna podlaga v posameznih materialnih ali postopkovnih zakonih, npr. v Družinskem zakoniku (DZ), Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ipd.

2.2. Po mnenju IP posredovanje prijav z osebnimi podatki prijavitelja pristojnemu centru za socialno delo ali sodišču z namenom obveščanja o tem, da je treba nekoga glede na okoliščine, ki izhajajo iz prijav, po presoji inšpekcijskega organa postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, ne pomeni kršitve dolžnosti varovanja vira prijave iz 16. člena ZIN in nezakonite obdelave osebnih podatkov v primeru, kadar se takšno posredovanje izvede na podlagi 275. člena Družinskega zakonika (DZ). Inšpekcijski organ mora tudi pri takšnem posredovanju prijav oziroma osebnih podatkov upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, poleg tega pa mora za vsako takšno posredovanje osebnih podatkov zagotoviti tudi možnost poznejše ugotovitve, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kateri pravni podlagi, za kateri namen oziroma iz katerih razlogov oziroma za potrebe katerega postopka.

3.3. Tudi posredovanje prijav z osebnimi podatki prijavitelja organom pregona za namene predkazenskega oziroma kazenskega postopka po mnenju IP ne pomeni kršitve dolžnosti varovanja vira prijave iz 16. člena ZIN in nezakonite obdelave osebnih podatkov v primeru, kadar se takšno posredovanje izvede na podlagi 143. oziroma 145. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V okviru mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila, priporočila in usmeritve, odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov pa je vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

Kot je IP omenil že v svojem prvotnem mnenju, mora za vsako obdelavo osebnih podatkov, kamor sodi tudi npr. njihova uporaba ali razkritje s posredovanjem, obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je tako zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Dolžnost varovanja vira prijave iz 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN) je primarno namenjena varovanju prijavitelja pred zavezancem, to je subjektom, zoper katerega se na podlagi prijaviteljevih navedb ali informacij uvede inšpekcijski ali drug nadzorni postopek, s čimer se prijavitelja zavaruje pred možnimi povračilnimi ukrepi s strani zavezanca. Vendar pa dolžnost varovanja vira prijave iz 16. člena ZIN po mnenju IP ni absolutna. Odstopanje od dolžnosti varovanja vira prijave iz 16. člena ZIN je z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, po mnenju IP dopustno v primerih, ko za posredovanje določenih osebnih podatkov oziroma dokumentov z osebnimi podatki obstaja ustrezna pravna podlaga v posameznih materialnih ali postopkovnih predpisih, tj., kadar drug zakon, bodisi zaradi varovanja pravic drugih bodisi zaradi izpolnitve zakonske obveznosti, zaradi opravljanja naloge v javnem interesu ali zaradi izvajanja javne oblasti, dodeljene upravljavcu, inšpekcijskemu organu nalaga ali dovoljuje posredovanje določenih osebnih podatkov pristojnim organom za druge, točno določene namene. Kot pravna podlaga, ki dopušča takšno uporabo ali razkritje osebnih podatkov s posredovanjem, se z vidika zgoraj citiranih določb 6. člena Splošne uredbe lahko šteje (c) ali (e) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, in sicer pod pogojem, da gre za obdelavo, ki je potrebna in primerna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca ali pa gre za obdelavo, ki je potrebna in primerna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, ter da ob tem takšno uporabo, posredovanje oziroma obdelavo osebnih podatkov določa zakon.

Kot pravna podlaga, ki bi se z vidika (c) ali (e) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko štela kot zakonska podlaga za posredovanje tistih prijav z osebnimi podatki prijavitelja pristojnemu centru za socialno delo ali sodišču, iz katerih po presoji inšpekcijskega organa izhaja, da bi bilo treba glede na okoliščine, ki izhajajo iz prijav, prijavitelja postaviti pod skrbništvo, bi se po mnenju IP lahko štela določba 275. člena Družinskega zakonika (DZ), ki ureja dolžnost obveščanja in v zvezi s tem določa, da o tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, morajo center za socialno delo ali sodišče obvestiti:

-upravni in drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi lokalnih skupnosti, delodajalci in nevladne organizacije, kadar pri izvajanju svojih pristojnosti oziroma opravljanju svojega dela zvedo za tak primer;

-zakonec, zunajzakonski partner, sorodniki, člani gospodinjstva in druge osebe, ki zvedo za tak primer.

Kot pravna podlaga, ki bi se z vidika (c) ali (e) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko štela kot zakonska podlaga za posredovanje prijav z osebnimi podatki prijavitelja organom pregona za namene predkazenskega oziroma kazenskega postopka, pa bi se po mnenju IP v primeru, da iz prejetih prijav izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko štele določbe 145. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po katerih so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Obenem z ovadbo morajo organi in organizacije navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila. Prav tako bi se lahko kot zakonska podlaga za posedovanje prijav z osebnimi podatki prijavitelja sodišču lahko štela tudi določba 143. člena ZKP, po kateri mora upravljavec osebnih podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka.

IP v zvezi z zgoraj navedenimi pravnimi podlagami za posredovanje prijav z osebnimi podatki prijavitelja pristojnim organom še opozarja, da IP ne more vnaprej presijati, kdaj je takšno posredovanje prijav z osebnimi podatki pristojnim organom dejansko dopustno, saj je le to odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera, ki jih mora pred posredovanjem vedno pretehtati upravljavec osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora pri takšnem posredovanju osebnih podatkov upoštevati vsa načela obdelave osebnih podatkov iz 5. člena splošne uredbe in mora biti spoštovanje teh načel tudi zmožen dokazati. Poleg tega mora za vsako takšno posredovanje osebnih podatkov skladno z določbami šestega in sedmega odstavka 41. člena ZVOP-2 zagotoviti tudi možnost poznejše ugotovitve, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kateri pravni podlagi, za kateri namen oziroma iz katerih razlogov oziroma za potrebe katerega postopka, takšne informacije pa je dolžan hraniti dve leti od dneva posredovanja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 43/07–UPB1 in 40/14.

[2]Uradni list RS, št. 15/17, s sprem.

[3]Uradni list RS, št. 176/21–UPB16, s sprem.