Jedro

Porok jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Porok lahko zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, tudi ugovor pobotanja. Ker lahko porok proti upniku, razen ugovorov iz temeljnega posla, uveljavlja tudi vse ostale ugovore dolžnika, to pomeni, da ima porok pravni interes, da v pravdi, ki teče med glavnim dolžnikom in upnikom zmaga glavni dolžnik. Od izida te pravde je torej odvisno uveljavljanje pobotnega ugovora, ki ga bo lahko uveljavljal stranski intervenient proti toženi stranki. Intervencijski interes predlagatelja je zato podan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija A., d.o.o., na strani tožeče stranke.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za stransko intervencijo na strani tožeče stranke predlagatelja A., d.o.o. 2. Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložil predlagatelj stranske intervencije iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stranke, toženi stranki pa naložil v plačilo stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj stranske intervencije v pritožbi navaja, da se spor med tožečo in toženo stranko nanaša na podelitev kreditov tožene stranke tožeči stranki in na vprašanje, ali je tožena stranka - posojilodajalka pri podelitvi spornih kreditov ravnala protipravno. Stranski intervenient je za sporne kredite prevzel poroštvo. V kolikor bi tožeča stranka v predmetnem sodnem postopku uspela, bi proti toženi stranki pridobila terjatev v višini približno 50 milijonov EUR. Tako bi tožena stranka do tožeče stranke izkazovala terjatev iz naslova vračila kreditov, tožeča stranka pa do tožene stranke terjatev iz naslova odškodnine, ki je predmet tega postopka. Predlagatelj intervencije bi v navedeni situaciji kot porok pridobil samostojno pravico do ugovora pobotanja po 1024. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Gre za pravico poroka, da v skladu 1024. členom OZ pobota terjatev glavnega dolžnika z nasprotno terjatvijo posojilodajalca. Od izida te pravde je torej odvisno uveljavljanje pobotnega ugovora, ki ga bo lahko uveljavljal stranski intervenient proti toženi stranki. Intervencijski interes predlagatelja je zato podan.

5. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da predlagatelj ob priglasitvi intervencije pravnega interesa ni izkazal, saj v konkretnem primeru odločitev v pravdi ne bo vplivala na pravno razmerje med predlagateljem in tožečo stranko. Predlagatelj ni trdil, da med tožečo stranko in njim obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. Zatrjeval je le materialnopravno razmerje med njim in toženo stranko na podlagi poroštvene pogodbe kot poroka in plačnika po kreditni pogodbi za obveznosti tožeče stranke. Ker je v obravnavani zadevi predmet postopka odškodninski zahtevek tožeče stranke do tožene stranke, ki s poroštveno zavezo predlagateljice ni v nikakršni zvezi to pomeni, da odločitev o konkretnem sporu na pravni položaj predlagateljice ne bo imela nobenega vpliva. Izkazan je torej zgolj ekonomski interes predlagateljice, da bi bila prosta plačila, ne pa tudi njen pravni interes.

6. Pravni interes intervenienta mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in stranko, ki se ji želi intervenient pridružiti. Intervenient s tem, da se pridruži eni od pravdnih strank, varuje svoje pravne interese. Intervencijski interes je podan le v primeru, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj (prvi odstavek 199. člena ZPP).

7. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zaveže, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, če tega ta ne bo storil. Razmerja med porokom in glavnim dolžnikom poroštvena pogodba ne ureja. Kljub navedenemu pa je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral predlagatelj stranske intervencije v obravnavanem primeru za izkaz pravnega interesa izkazati obstoj materialnopravnega razmerja med njim in tožečo stranko.

8. Porok jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Porok lahko zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, tudi ugovor pobotanja (1. odstavek 1024. člena OZ). Ker lahko porok proti upniku, razen ugovorov iz temeljnega posla, uveljavlja tudi vse ostale ugovore dolžnika, to pomeni, da ima porok pravni interes, da v pravdi, ki teče med glavnim dolžnikom in upnikom zmaga glavni dolžnik. V primeru, da bo glavni dolžnik z odškodninskim zahtevkom zoper upnika v obravnavanem primeru uspel, bo namreč porok zoper upnikov zahtevek lahko uveljavljal pobotni ugovor na podlagi terjatve, ki jo bo pridobil glavni dolžnik. Zato ima porok ne samo ekonomski interes, ampak tudi pravni interes, da v pravdi nasproti upniku zmaga glavni dolžnik.

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ima pritožnik tudi pravni in ne le ekonomski interes, da v pravdi zmaga tožeča stranka, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo stransko intervencijo predlagatelja na strani tožeče stranke (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana do izdaje odločbe, s katero se bo končal postopek pred sodiščem prve stopnje (4. in 6. odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).