Jedro

Sodišče druge stopnje se strinja s prvostopnim stališčem, da bi se moral izvršitelj (vsaj) pri drugem poskusu rubeža dne 5. 12. 2012 (ki je bil ponovno opravljan v dopoldanskem času), ko je bilo dolžnikovo stanovanje ponovno zaklenjeno, poslužiti nasilnega vstopa, kot mu je to sodišče dovolilo že z odredbo z dne 13. 4. 2012. V skladu s prvim in tretjim odstavkom 49. člena ZIZ je namreč izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2. Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnica. V okviru smiselnega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava navaja, da se zavzema za široko in bolj celovito razlago petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje. Prvostopno razumevanje v tem zakonskem določilu vsebovanega pravnega standarda „potrebni stroški za izvršbo“, po katerem naj bi imela upnica pravico le do povračila stroškov enega navadnega rubeža, nato pa bi morala v primeru neuspešnega rubeža takoj predlagati rubež z nasilnim vstopom, je po prepričanju pritožnice preozko in nezadostno. Poleg tega nasprotuje 155. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v obravnavani zadevi uporablja subsidiarno, po katerem prvostopno sodišče o potrebnih stroških in njihovi višini odloči po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v konkretnem primeru sodišče po mnenju pritožnika ni storilo. Po presoji upnice ob ponovnem rubežu na naslovu dolžnika dne 5. 12. 2012, opravljanem 6 mesecev po prvem neuspešnem rubežu dne 11. 6. 2012, ob spoštovanju dostojanstva dolžnika in članov njegovega gospodinjstva, ni bilo utemeljenih razlogov za nasilni vstop. Izvršitelj takrat naj ne bi mogel predvideti, da bodo ob ponovnem rubežu podane okoliščine iz 4. odstavka 42. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik). Sicer pa po prepričanju pritožnice niti ZIZ niti Pravilnik ne določata, ob katerem rubežu mora izvršitelj zahtevati odredbo sodišča o nasilnem vstopu, zato je odločitev o tem v presoji izvršitelja, ki naj bi se v konkretnem primeru odločil pravilno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri priznanja upnici izvršiteljevih stroškov za opravljen rubež z dne 5. 12. 2012 v priglašeni višini skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je upnica že v predlogu za izvršbo med drugim predlagala izvršbo na premičnine. Po izdaji sklepa o izvršbi (dne 4. 4. 2012 – list. št. 17 do 19 spisa), v katerem je določilo tudi izvršitelja, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dne 13. 4. 2012 (list. št. 21 spisa) izdalo še odredbo, s katero izvršitelju dovoljuje, da lahko v primeru, če dolžnik ni navzoč ali prostorov noče odpreti, nasilno odpre zaklenjene prostore dolžnika v navzočnosti dveh polnoletnih občanov, da se lahko v skladu s sklepom o izvršbi opravi neposredno izvršilno dejanje – rubež dolžnikovih premičnin. V skladu s Pravilnikom (četrti in peti odstavek 42. člena) odredbo o nasilnem vstopu izda sodišče izvršitelju že ob njegovi določitvi, izvršitelj pa jo lahko uporabi le v primeru, ko so podane za to predpisane okoliščine (če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti). V obravnavani zadevi je tako izvršitelj že ob prvem neuspelem rubežu dne 11. 6. 2012 razpolagal z odredbo sodišča o dovolitvi nasilnega vstopa, vendar se je kljub temu odločil neuspeli rubež ponoviti v popoldanskem času (poročilo o neuspelem rubežu na list. št. 28 spisa). Upnik je izvršitelju plačal stroške oprave navedenega izvršilnega dejanja, sodišče prve stopnje pa jih je s sklepom z dne 2. 7. 2012 (list. št. 35 spisa) naložilo dolžniku v povrnitev.

6. Sodišče druge stopnje se strinja s prvostopnim stališčem, da bi se moral izvršitelj (vsaj) pri drugem poskusu rubeža dne 5. 12. 2012 (ki je bil ponovno opravljan v dopoldanskem času), ko je bilo dolžnikovo stanovanje ponovno zaklenjeno, poslužiti nasilnega vstopa, kot mu je to sodišče dovolilo že z odredbo z dne 13. 4. 2012. V skladu s prvim in tretjim odstavkom 49. člena ZIZ je namreč izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga na podlagi odredbe sodišča nasilno odpre izvršitelj v navzočnosti dveh polnoletnih občanov. Tudi po presoji sodišča druge stopnje stroški drugega neuspelega rubeža, ki bi se mu lahko izvršitelj izognil (ali vsaj poskusil izogniti) z uporabo omenjene odredbe sodišča, ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov, do katerih bi bil upnik, ki jih je izvršitelju plačal, v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ od dolžnika upravičen do povrnitve.

7. V zvezi s pritožbeno grajo, da izvršitelj naj ne bi mogel predvideti, da bodo ob ponovnem rubežu podane okoliščine iz 4. odstavka 42. člena Pravilnika, da bo torej potreben nasilen vstop na podlagi odredbe sodišča, je dodati, da izvršitelju tega ni bilo treba predvidevati, saj je to možnost predpostavilo že sodišče prve stopnje, ko mu je neposredno po izdaji sklepa o izvršbi izdalo odredbo, s katero mu je dovolilo nasilen vstop v zaklenjene prostore dolžnika. Ko so take okoliščine (vsaj) ob drugem poskusu rubeža nastopile, pa bi izvršitelj odredbo, s katero je razpolagal, v skladu z 49. členom ZIZ in 42. členom Pravilnika tudi po mnenju sodišča druge stopnje vendarle moral uporabiti. Izvršitelj svojega dela torej ni opravil tako, kot mu to nalagajo določbe ZIZ in Pravilnika. Upnica ga je iz tega naslova neutemeljeno poplačala za njegovo delo, zato tako plačanega ne more uspešno terjati v povrnitev od dolžnika.

8. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe upnice in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).