Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne skladnosti stališča o neobstoju elementa protipravnosti z uzakonjenim načelom iz 10. člena OZ, ki slehernemu nalaga dolžnost vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, in iz tega načela izpeljanim merilom predvidljivosti negativne posledice za ugotavljanje (tudi) protipravnosti.

Obrazložitev

Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja materialnopravne skladnosti izpodbijanega stališča o neobstoju elementa protipravnosti z uzakonjenim načelom iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki slehernemu nalaga dolžnost vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, in iz tega načela izpeljanim merilom predvidljivosti negativne posledice za ugotavljanje (tudi) protipravnosti.

Sicer se predlog zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da mora plačati tožniku 12.126,77 EUR odškodnine s pripadki. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik z ženo na dopustu v hotelu ... in ko sta zapuščal bazen ter se napotila proti stopnicam k posebnemu (dvignjenemu) prostoru za počivanje – galeriji, sta ugotovila, da je bil dostop do galerije začasno onemogočen zaradi čiščenja. Podala sta se v majhno kavarnico in se po pol ure, ko je bila galerija spet odprta, napotila k počitku. Ko se je tožnik hotel vleči na ležalnik, je najprej stopil z levo nogo preko ležalnika, vendar mu je v trenutku, ko se je z levo peto dotaknil tal, spodrsnilo, saj so bila tla zaradi ostanka vode in čistila spolzka; pri tem se je poškodoval. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožena stranka v celoti odgovorna za tožniku nastalo škodo po pravilih o krivdni odgovornosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in v izpodbijanem obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Iz obrazložitve sodišča za tako odločitev bi bilo mogoče vendarle izluščiti kot nosilno sledečo argumentacijo: „Za razliko od stališča sodišča prve stopnje meni sodišče druge stopnje, da tožnik ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnosti ravnanja toženke ... . Iz odločilnih dejstev ne izhaja, da je toženka ravnala protipravno. Ker morajo predpostavke civilnega delikta biti podane kumulativno, že ugotovljen neobstoj ene izmed njih narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka, kar je sodišče druge stopnje s predmetno sodbo tudi storilo“.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem po njegovem mnenju pomembna pravna vprašanja navidezno razvršča v devet ločeno točkovanih sklopov (pod točko B/III. predloga), ki pa niso jasno tako tudi artikulirana. Rdeča nit tožnikove ideje je njegovo zavzemanje za presojo primera po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, po katerih naj bi bilo pri kršitvi pogodbenih obveznosti določeno „obrnjeno dokazno breme“, pod točko B/III./9. predloga se zavzema za presojo po pravilih o objektivni odgovornosti, zatrjuje tudi odstop od sodne prakse s sklicevanjem na dve odločbi Vrhovnega sodišča (II Ips 447/2006 in II Ips 797/2008), sicer pa z navedbami pod točko B/III. 6. in 7. predloga problematizira materialnopravno pravilnost stališča sodišča druge stopnje o neobstoju elementa protipravnosti v ravnanju oziroma opustitvah tožene stranke kot nujnega kumulativnega pogoja za njeno odškodninsko obveznost. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku so v obravnavanem primeru podani glede materialnopravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa pod I. točko. Zato je Vrhovno sodišče v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo, sicer pa predlog zavrnilo.