Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 239/2011

ECLI:SI:VSCE:2011:CP.239.2011 Civilni oddelek

umik tožbe izpolnitev zahtevka stroški postopka
Višje sodišče v Celju
28. september 2011

Povzetek

Sodba obravnava primer, v katerem je toženec izpolnil svoj dolžnik zahtevek po vložitvi tožbe, tožnik pa je tožbo umaknil takoj po izpolnitvi. Sodišče je odločilo, da toženec ni upravičen do povrnitve stroškov, saj je umik tožbe sledil izpolnitvi zahtevka.
  • Upravičenost toženca do povrnitve stroškov po umiku tožbe.Ali je toženec upravičen do povrnitve stroškov, če je izpolnil zahtevek po vložitvi tožbe, tožnik pa je tožbo umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če toženec izpolni zahtevek po vložitvi tožbe, tožnik pa tožbo umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, toženec ni upravičen do povrnitve stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo tožencu, tedaj še kot dolžniku, naloženo, da tožnici, tedaj še kot upnici, plača zakonske zamudne obresti od zneska 1.669,17 EUR od 12.10.2002 dalje do plačila, ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo toženčev predlog za povrnitev stroškov.

Toženec v pravočasni pritožbi zoper sklep o stroških uveljavlja pritožbene razloge relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je „tožeča stranka“ (očitno prav toženec) tožnici v celoti poravnala dolg, da je tožnica z dopisom z dne 21.11.2007 tožencu odpustila polovico od dolgovanih obresti, ter da je bil preostanek dolga v znesku 646,50 EUR odplačan že 31.12.2007. Trdi, da je tožnica zato, ker je bil dolg poplačan že pred vložitvijo tožbe, tožbo pa je umaknila šele 15.4.2010, tožencu povzročila nepotrebne in neutemeljene stroške, ter mu jih je dolžna povrniti na podlagi prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga ugoditev pritožbi in odločitev o stroških postopka oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču, pri čemer stroškov predmetne pritožbe ne priglaša. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, katere višina pa ne presega 2.000,00 EUR (443. člena ZPP). O tem, da bo postopek voden po specialnih določbah, ki veljajo za spor majhne vrednosti, je prvo sodišče poučilo pravdni stranki z dopisom z dne 2.4.2010. V tem dopisu ju je opozorilo, da se smeta sodba in sklep, s katerim je končan postopek v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot to sicer določa prvi odstavek 458. člena ZPP.

Pravni pouk izpodbijane odločbe ne vsebuje pouka o omejenosti pritožbenih razlogov. Vendar ta okoliščina sama po sebi še ne daje podlage za izpodbijanje sklepa zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sprva ne zato, ker zakon predpisuje dovoljena pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa ne tudi zato, ker je bil pritožnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa posebej poučen o omejenosti pritožbenih razlogov ter ga zato na to ni bilo potrebno ponovno opozarjati, saj se šteje, da je bil že z dopisom sodišča obvarovan pred sicer trdim učinkom splošnega načela, da nepoznavanje prava škodi. Zato utemeljenosti nedovoljenih pritožbenih razlogov, katera uveljavlja pritožba, ni moč presojati.

Pred sodiščem druge stopnje torej ni več dovoljeno razpravljati o dejstvih, ki sta jih tekom postopka zatrjevali pravdni stranki in ki jih je v izpodbijani odločitvi ugotovilo prvostopno sodišče, razen če bi bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča. V tej zadevi je za odločitev o stroških odločilno, da je bil predlog za izvršbo vložen 18.9.2007, da je bil 8.10.2001 izdan sklep o izvršbi, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je 7.11.2007 poravnal del dolga v višini 1.850,70 EUR, da je upnik po izdaji sklepa o izvršbi delno umaknil predlog za izvršbo ter je bil zato izvršilni postopek delno ustavljen za dne 7.11.2007 plačani znesek, da je toženec glede preostalega dela zahtevka tekom postopka s tožnico sklenil dogovor, ter da je tožnica takoj, ko je izvedela, da je njen zahtevek izpolnjen, na dne 15.4.2010 umaknila tožbo. Pritožbene trditve, da je po dogovoru s tožnico preostanek dolga znašal le 646,50 EUR, ter da je bil tako s plačilom tega zneska dolg odplačan že na 31.12.2007, ni moč upoštevati, ker se te navedbe nanašajo na kritiko dejanskega stanja.

Pritožbena trditev, da je toženec poravnal dolg pred vložitvijo tožbe, ni materialnopravno pravilna (112. člen ZPP), saj je ugotovljeni datum prvega delnega plačila (7.11.2007) in ugotovljeni čas sklenitve dogovora, za ugotovljenim trenutkom vložitve predloga za izvršbo (18.9.2007).

Glede na to, da je prvo sodišče ugotovilo, da je tožničin umik tožbe neposredno sledil toženčevi izpolnitvi zahtevka, je na tako ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo. V primeru, ko toženec izpolni zahtevek po vložitvi tožbe, tožnik pa tožbo umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, namreč toženec v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve stroškov. Določbe prvega odstavka 156. člena ZPP, po kateri je toženec upravičen do povrnitve stroškov, ki mu nastanejo zato, ker tožnik ne umakne tožbe takoj po tem, ko toženec izpolni zahtevek, pa v konkretni zadevi ni moč uporabiti. Le na podlagi pritožbene trditve, da je bila tožba umaknjena šele 15.4.2010, namreč še ni moč sklepati o nepravočasnosti umika.

Ker tako niso podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj s svojim odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi te zadeve, ter tako ti stroški za pravdo niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia