- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 69/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:I.R.69.2008 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 67. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
Pred Okrajnim sodiščem v ... teče zapuščinski postopek po D. V. Okrajno sodišče v predlogu za delegacijo navaja, da je dedinja po njem A. A., ki je zaposlena kot vodja vpisnika na sodišču, zato je ob upoštevanju nesoglasij med dediči primerno, da se za odločanje v tej zapuščinski zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Že sedaj je namreč med dediči prišlo do nesoglasij, kar je razvidno iz zadeve o zavarovanju zapuščine. Da ne bi prišlo do dvoma v nepristranskost sodišča, predlaga, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje v zadevi.
Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 – Uradni list RS, št. 67/2001) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 67. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Tega tudi ne utemeljuje zgolj možnost, da bo med dediči prišlo do spora. Sicer pa v primeru spora zapuščinsko sodišče praviloma (izjema je le 211. člen ZD, po katerem pa zapuščinsko samo odloča le o spornih pravnih vprašanjih) stranko napoti na pravdo oziroma na upravni postopek in samo o spornih vprašanjih med dediči niti ne odloča. Ker torej zapuščinsko sodišče praviloma ureja le razmerja, ki med strankami niso sporna, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrnilo.