Jedro

Da bi zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru, bi moral dolžnikov dolžnik pojasniti in dokazati, koliko natančno so znašale plače dolžnika v relevantnem obdobju oziroma koliko je znašal njegov razpoložljivi del plače, ki bi ga moral oziroma ki ga ni mogel odtegniti in izplačati upnici. Trditveno in dokazno breme je namreč v celoti na strani dolžnika (v konkretnem primeru dolžnikovega dolžnika). V tem postopku je dolžnik kot delodajalec prvotnega dolžnika tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Dolžnikov ugovor je zato lahko obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede vse podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora predložiti ustrezne dokaze, to pa so lahko plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnika z dne 10. 5. 2024 zavrnilo. V točki 2 je odločilo, da mora dolžnik upnici v roku osmih dni od prejema sklepa povrniti 253,86 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo ter zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka. Sodišče navaja, da v spisu ni plačilnih list dolžnika, le-te pa je v spis vložila upnica in jih zato dolžnik ni vlagal ponovno. Sicer pa sodišče nima znanj, da preveri pravilnost izplačila plače, ampak je to v domeni izvedenca finančne stroške, ki ga je predlagal dolžnik. Sodišče bi zato moralo postaviti izvedenca finančne stroke, ki bi lahko ugotovil pravilnost izplačila dolžnikove plače. V spisu se nahajajo vse relevantne listine, ki bi jih izvedenec finančne stroke lahko preučil in podal mnenje o pravilnosti izplačila plače. Zato ni pravilno ugotovljeno dejansko stanje, posledično pa je zmotno uporabljeno materialno pravo. Bistvena kršitev postopka pa je podana zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem finančne stroke. Predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnica je podala odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev dolžnikove pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Prvi odstavek 134. člena ZIZ določa, da lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Upnik mora zato v predlogu navesti obveznost dolžnikovega delodajalca, torej višino terjatve. Predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko (ne)upravičenost takšnega zahtevka.

7.Drugi odstavek 53. člena ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerim ga utemeljuje in predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ. Poleg tega lahko dolžnik zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. členu ZIZ uspešno ugovarja tudi, če trdi in dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku bodisi jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti.

8.Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v uvodu izpodbijanega sklepa navedeno, da izvršilni postopek I 1020/2024 po določbi 134. člena ZIZ teče zaradi izterjave zneska 45.911,07 EUR, kar sicer predstavlja znesek izterjave v postopku I 560/2023, ki je tekel med upnico in dolžnikom A. A. pri sodišču prve stopnje. V konkretni zadevi gre za postopek po določbi 134. člena ZIZ upnice zoper dolžnikovega delodajalca - dolžnika v tem postopku, v katerem pa je sodišče v sklepu o izvršbi po 134. členu ZIZ z dne 29. 4. 2024 dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izplačila na dan 15. 2. 2024, torej za zadnjo dolžnikovo plačo iz januarja 2024. Nadalje je sodišče prve stopnje navedlo, da dolžnik pravilnosti izplačila plače A. A. ni pojasnil z dovolj konkretno trditveno podlago, saj ni navedel, kakšna je bila višina posamezne plače A. A. v spornem obdobju, plačilnih list pa tudi ni predložil in ni konkretno pojasnil morebitnih dodatkov, ki jih dolžnik kot zaposleni prejema v skladu s 129. členom ZDR-1. Hkrati ni pojasnil, zakaj sta prva izplačana dohodka pred znižanjem plače A. A. različnih višin, iz predloženih bančnih izpiskov nakazil A. A., pa sodišče teh razlik ob pomanjkljivih trditvah, ne more ugotoviti. Zaključilo je, da dolžnik v ugovoru ni podal dovolj konkretiziranih trditev za pravilnost izplačil osebnega dohodka A. A. in s tem nezmožnost poplačila upničine terjatve in je v tem delu ugovor neobrazložen. Posledično pa sodišče prve stopnje zaradi pomanjkljive trditvene podlage tudi ni izvedlo dokaza z izvedencem finančne stroke. Ugotovilo pa je končno tudi, da iz predložene posojilne pogodbe z dne 31. 5. 2022 med A. A. in dolžnikom izhaja le znesek posojila ter način odplačila v 59 obrokih po 115,20 EUR, ne izhaja pa, ali je bilo med strankama posojilne pogodbe dogovorjeno, da se ti zneski poplačajo iz osebnega dohodka A. A. oziroma ali posojilodajalec pridobi zastavno pravico na dolžnikovem osebnem dohodku. Posledično je zaključilo, da je dolžnik kršil vrstni red poplačil, ko upnice ni poplačal pred to terjatvijo iz naslova posojilne pogodbe.

9.Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in še dodatno pojasnjuje, da dolžnik v ugovoru pravno relevantnih dejstev ni zatrjeval, saj bi, da bi zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru, moral pojasniti in dokazati, koliko natančno so znašale plače A. A. v relevantnem obdobju oziroma koliko je znašal njegov razpoložljivi del plače, ki bi ga moral oziroma ki ga ni mogel odtegniti in izplačati upnici. V skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč trditveno in dokazno breme v celoti na strani dolžnika. V tem postopku je dolžnik kot delodajalec prvotnega dolžnika tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Dolžnikov ugovor je zato lahko obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede vse podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora predložiti ustrezne dokaze, to pa so lahko plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih. Dolžnik tudi ni priložil plačilnih list A. A., upnica pa je priložila v tem postopku le dve plačilni listi, kar pomeni, da dolžnik ob pomanjkljivi trditveni podlagi, ni zadostil tudi dokaznemu bremenu.

10.Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki jih stranka ne substancira, torej ne navede konkretnih dejstev, ki bi jih z njimi dokazovala. Sam narok za obravnavo ugovora ni obligatoren (29.a člen ZIZ); dolžnik pa mora že v ugovoru navesti vsa dejstva, ki so v okviru posameznega ugovornega razloga pomembna in zanje predložiti dokaze, o čemer je bil poučen tudi v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Predlaganega dokaza z izvedencem po povedanem sodišče pravilno ni izvedlo, saj bi šlo sicer za nedopusten informativni dokaz, dokazni postopek pa je namenjen temu, da se ugotovi resničnost pravno pomembnih dejstev, ki so že zatrjevana. Pravilnost izplačila plače A. A. lahko ugotovi izvedenec le, če razpolaga z zadostno trditveno podlago v smeri višine njegove plače v spornem obdobju in s podatki o vseh dodatkih in obremenitvah.

11.Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo upnica kljub trditvi, da odgovor na pritožbo pomeni izvajanje njene pravice do izjave po 22. členu Ustave RS. Pritožbeno sodišče ocenjuje glede na to, da je sodišče prve stopnje v pretežnem delu dolžnikov ugovor zavrnilo iz razloga neobrazloženosti in ob dejstvu, da upnica v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar, s čimer se ne bi seznanilo pritožbeno sodišče ob reševanju dolžnikove pritožbe, sam odgovor na pritožbo ni bil potreben.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 55, 134

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.