Jedro

Pravica zavarovalnice, da proti terjatvi sklenitelju (premoženjskega) zavarovanja za plačilo zavarovalnine pobota svojo terjatev proti njem iz naslova neplačanih zavarovalnih premij, izhaja iz samega zakona, zato ni treba, da ima podlago pogodbi (v splošnih pogojih). Dajalec leasinga zato proti jemalcu leasinga lahko uveljavlja plačilo razlike zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica pobotala zaradi neplačanih premij.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v V. točki spremeni tako, da se toženki naloži v plačilo tožnici še 6430,09 EUR, za zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 5. 2013 dalje do plačila, v VI. točki pa tako, da se toženkina stroškovna obveznost poveča za 992,34 EUR.

II. Toženka mora tožnici povrniti 789,34 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, če zamudi pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 18.184,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2013 dalje ter 196,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 1. 2011 dalje (III. točka izreka izpodbijane odločbe). Tožničin zahtevek je zavrnilo za 6430,09 EUR (V. točka) in posledično toženki naložilo v plačilo še 984,27 EUR tožničinih pravdnih stroškov (VI. točka).

2. Proti zavrnilnemu in stroškovnemu delu sodbe se pritožuje tožeča stranka, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi njenemu zahtevku tudi še v tem delu, s stroškovno posledico. Nasprotuje stališču sodišča, ki ni upoštevalo pobota zavarovalnice X iz naslova neplačanih zavarovalnih premij (za 6430,09 EUR) leasingojemalca kot zavarovalca. Trdi, da bi po 4. odst. 929. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) sodišče ta pobotni ugovor moralo upoštevati, pri čemer se sklicuje na takšno stališče komentarja navedenega določila prof. Polajnar Pavčnik. Očita tudi neobrazloženost drugačnega stališča sodišča. 3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, relevantnih kršitev določb postopka pa pri tem ni storilo, materialno pravo pa je glede izpodbijanega dela napačno uporabilo.

6. Pravno pomembna dejstva primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje oz. so nesporna, so tale: - tožnica je 15. 5. 2008 sklenila leasing pogodbo kot dajalka z jemalcem leasinga samostojnim podjetnikom M. M., s. p.; - toženka se je pri tem zavezala na strani jemalca kot porok in plačnik; - jemalec leasinga obrokov ni redno plačeval; - po zadnjem neuspešnem opominu (15. 6. 2009) je tožnica pogodbo (20. 7. 2010) odpovedala, vozilo (16. 8. 2010) odvzela ter ga 30. 8. 2010 prodala za 5500 EUR; - neplačani obroki so na dan 20. 7. 2010 znašali 6961,43 EUR, diskontirana vrednost še neplačanih 26.272,67 EUR; upoštevale so se še obresti, DDV in stroški prevoza; - vozilo je bilo poškodovano, in sicer je škoda znašala 16.200 EUR, odbitna franšiza je bila 830 EUR; tožnica je od zavarovalnice prejela 8939,91 EUR, ker je 6430,09 EUR zavarovalnica pobotala z neplačanimi zavarovalnimi premijami zavarovalca – jemalca leasinga;

7. Sicer ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svojega stališča, da se pobot zavarovalnice ne šteje poroku v škodo, saj je to pojasnjeno v 17. točki na 11. strani obrazložitve sodbe. Jedro te argumentacije je mogoče strniti tako, da bi bil pobot dopusten (in bi tožnica lahko zahtevala to razliko od toženca) le, če bi bil predviden v splošnih pogojih zavarovalnice (očitno na način, da lahko zavarovalnica ta ugovor uveljavlja proti sklenitelju zavarovanja – zavarovalcu, tu jemalcu leasinga).

8. Vendar je to stališče po presoji pritožbenega sodišča napačno. Pravica zavarovalnice, da proti terjatvi sklenitelja (premoženjskega) zavarovanja za plačilo zavarovalnine pobota svojo terjatev proti njem iz naslova neplačanih zavarovalnih premij, izhaja iz samega zakona, zato ni treba, da ima podlago pogodbi (v splošnih pogojih): Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. čl. Obligacijskega zakonika; OZ). Pobot v tem primeru ni izključen (316. čl. OZ), zato je ob vseh sicer zahtevanih zakonskih pogojih možen oz. dopusten.

9. Čim je tako, in lahko zavarovalnica tak ugovor uveljavlja proti svojemu zavarovancu, pa se nanj sme sklicevati tudi tožnica. Po določbi 4. odst. 929. čl. OZ lahko zavarovalnica uveljavlja proti vsakemu upravičencu iz zavarovanja na tuj račun vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe proti zavarovalcu. (1)

10. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in spremeniti izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, kot predlaga tožnica in je razvidno iz izreka te sodbe (5. al. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

11. Sprememba odločitve o glavni stvari je vplivala tudi na odločitev o stroških postopka, saj je uspeh tožnica praktično popoln, toženkin pa zanemarljiv (3. odst. 154. čl. ZPP). Pravilno odmerjeni stroški tožnice pred sodiščem prve stopnje so 1976,61 EUR (glej 30. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), zato ji mora toženka plačati še 992,34 EUR.

12. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči tudi o stroških v zvezi s tem (2. odst. 165. čl. ZPP). Tožnica se je torej uspešno pritožila, zato je upravičena še do povračila svojih stroškov pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP); 388,80 EUR za pravno sredstvo, povečano za DDV ter 315 EUR sodne takse, skupaj 789,34 EUR. Te stroške je toženka dolžna povrniti v 15 dneh, če zamudi, pa gredo tožnici od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. in 2. odst. 313. v zvezi s 332. čl. ZPP; 1. odst. 378. in 1. odst. 299. člena OZ).

(1) Sklicevanje na stališče teorije je na mestu. Polajnar Pavčnik A. izrecno navaja, da se lahko zavarovalnica sklicuje na neplačil premije. Glej Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 819.