Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predmet napada v tožbenem zahtevku je sporna pogodba o kreditu, sklenjena v švicarskih frankih (v nadaljevanju CHF), dne 30. 5. 2008. Anuiteta je bila določena v CHF.

2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter izbris neveljavne vknjižbe zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in izpodbijano delno sodbo potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožniki vlagajo predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljajo naslednja vprašanja: 1) ali toženka kot banka lahko izpolni pojasnilno dolžnost v razmerju do tožnikov kot pogodbenih strank, s katerimi sklepa potrošniško kreditno pogodbo, izključno na podlagi kontaktov in informacij, ki jih da tretji osebi, ki je sorodstveno povezana s kreditojemalci in se v kontaktih s toženo stranko ne izkaže z veljavnim pooblastilom; 2) ali se presoja o nedovoljenosti pogodbenega pogoja na podlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS, ki se nanaša na določilo potrošniške kreditne pogodbe, da je kredit treba vrniti po tečaju CHF kot tuje valute, opravi po slovenskem pravu tudi v primeru, če so taki pogodbeni pogoji glede glavnega predmeta pogodbe v jasnem in razumljivem jeziku in je kreditna pogodba v tem delu jasna in razumljiva; 3) ali za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, zadošča obstoj ene od predpostavk iz prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPoT), ki so v zakonu določene alternativno kot medsebojno samostojne in neodvisne; 4) ali preskusa o nedovoljenosti pogodbenega pogoja po členu 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS, ki se nanaša na določilo potrošniške kreditne pogodbe, da je kredit treba vrniti po tečaju CHF kot tuje valute, ni treba opraviti, če se ugotovi, da je prodajalec oziroma ponudnik storitev zagotovil predpogodbene informacije potrošniku in opravil pojasnilno dolžnost; 5) ali je za presojo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank po členu 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS in slovenskem pravu, ko gre za potrošniške kreditne pogodbe, ki vsebujejo določilo, da je treba kredit vrniti po tečaju tuje valute, bistveno upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke glede mogočih sprememb menjalnih tečajev in tveganj pri posojilih v tuji valuti, in ali je pri tem ključno napovedovanje tečajnih sprememb, bodisi kratkoročno ali dolgoročno, z večjo ali manjšo natančnostjo; 6) katere so tiste okoliščine, ki so pomembne pri presoji znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank pri potrošniški kreditni pogodbi v tuji valuti (CHF), pri čemer predlagatelji navajajo več trditev o obnašanju valute CHF in dolžnosti banke, da bi stranko o tem poučila; 7) ali je sodišče druge stopnje storilo kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršilo temeljna procesna jamstva iz 14. in 22. člena Ustave RS, ker ni upoštevalo v predhodnem vprašanju navedenih okoliščin, ki jih je tožeča stranka zatrjevala.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).