Jedro

Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka, je morala skupaj s preostalima dvema tožencema povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Gre za nujne enotne sospornike (prvi odstavek 161. člena in 154. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Drugotožena stranka mora plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 114,22 EUR v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala vknjižbo lastninske pravice na ime prvotožene na stanovanju, opisanem v točki 1 izreka. V 2. točki je naložilo toženim strankam nerazdelno plačilo pravdnih stroškov 244,00 EUR s pripadki. Nato je z dopolnilnim sklepom odločilo še o preostalih stroških tožeče stranke in naložilo toženim strankam še 799,06 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Proti odločitvi sodišča prve stopnje o stroških (2. točka izreka sodbe) se pritožuje drugotožena stranka. Meni, da kljub temu, da ni pripoznala tožbenega zahtevka, to nima vpliva na končni rezultat postopka in da bi bilo treba upoštevati to pri odločitvi o stroških. Prvotoženec ni odgovoril na tožbo, drugotožena pa ne bi imela težav pripoznati zahtevek, če bi to storili tudi drugotoženi stranki. Zato ni pravilno, da mora stroške plačati tudi drugotožena stranka. Gre za malomarnost prodajalcev in kupcev. Ostali upravniki sicer vlagajo enake tožbene zahtevke in zahtevajo stroške le od dolžnikov. Treba je upoštevati tudi sodno prakso v teh primerih, II Cp 1806/2016. 3. V pritožbi proti dopolnilnemu sklepu drugotožena stranka ponavlja svoje navedbe kot iz prve pritožbe. Dodaja pa še, da sodišče ni upoštevalo, da je vložila pritožbo proti prvemu sklepu o stroških in tega sploh ne omenja. Zato gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP 14. točke drugega odstavka 339. člena. Sodišče se o tem ne opredeli.

4. Na vročeni pritožbi je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Gre za nujne sospornike, za katere velja posebna določa 161. člena ZPP. Tako je zapisano tudi v komentarju tega člena, 2. knjiga, stran 51. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožba zmotno meni, da je odgovor na tožbo drugotožene stranke, ki ga je podala v tej pravdi, moč enačiti s pripoznavo, ki bi imela za posledico 157. člen ZPP. Zmotno tudi citira sodno prakso v zadevi II Cp 1806/2016, saj je v tem primeru šlo za pripoznavo tožbenega zahtevka. Drugotožena stranka pa je v predmetni pravdi podala odgovor na tožbo in navajala, da nima vsebinskih pripomb, da ne razume, zakaj je stranka in zakaj tožeča stranka ni poskušala to rešiti na miren način pred pravdo. Takega odgovora ni mogoče šteti kot pripoznave tožbenega zahtevka. Tožeča stranka pa je v tožbi pojasnila, zakaj toži vse tri tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe pravilno ugotovilo, da je v zemljiški knjigi sporna nepremičnina vpisana na drugotoženo stranko. Tožeča stranka je namreč pridobila stanovanje kot dedič po pokojni G. S., ki je stanovanje pridobila kot imetnica stanovanjske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe med pravno prednico tretje tožene stranke. Tako je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da gre za nujne enotne sospornike, ki morajo na podlagi 161. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena solidarno povrniti pravdne stroške tožeči stranki.

7. V pritožbi proti dopolnilnemu sklepu drugotožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena, ker ni v dopolnilnem sklepu upoštevalo pritožbe drugotožene stranke proti prvemu sklepu o stroških. Sodišče prve stopnje je na pravočasni opomin tožeče stranke, da o delu pravdnih stroškov ni odločeno, izdalo dopolnilni sklep. Pri tem ni moglo upoštevati pritožbenih navedb drugotožene stranke, saj pri dopolnilnem sklepu (ali sodbi) odloči o delu zahtevka, o katerem ni odločilo. To pomeni, da lahko upošteva spisno gradivo do konca glavne obravnave, ki pa je bila 14. 2. 2017. Zato ne more v dopolnilnem sklepu sodišču upoštevati pritožbenih navedb, ki jih je podala pritožnica proti prvi odločbi. Ostale navedbe iz pritožbe pa so identične prvim navedbam in na te je pritožbeno sodišče odgovorilo.

8. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar je v tem primeru določba ZPP o stroških. Pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP.

9. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in se sklicevala na komentar ZPP. Tako ji je bilo treba priznati stroške za odgovor na pritožbo, materialne stroške in stroške DDV, kar znese skupaj 114,22 EUR.