Jedro

Ni sicer mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.

Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnik s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti, preuranjena. O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali je bilo izvršilno dejanje poizkusa rubeža dne 6. 3. 2015 in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik v roku 30 dni plačati na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani 99,67 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje do plačila.

2. Dolžnik se je po začasni zastopnici zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da z dolžnikom ni uspela vzpostaviti kontakt. Zahtevek upnika ni utemeljen niti po temelju niti po višini, zaradi česar je zoper sklep že vložila ugovor. O ugovoru še ni bilo odločeno, kljub temu pa je izvršitelj že opravil izvršilna dejanja in mu je sodišče priznalo nagrado. Izpodbijani sklep je preuranjen. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog upnika za povrnitev stroškov zavrne podredno da se sklep razveljavi in upniku naloži povrnitev stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da ima dolžnik kljub ustavitvi izvršbe z edinim dovoljenim izvršilnim sredstvom, z izvršbo na premičnine, zaradi umika predloga za izvršbo v tem delu (43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), pravni interes za pritožbo, saj je pravnomočen sklep o stroških izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče tudi po ustavitvi predmetnega postopka predlagati oziroma voditi izvršbo.

5. Upnik je 12. 11. 2014 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave nadomestila preživnine 1.498,82 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 3. 12. 2014 predlagano izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari dovolilo in za izvršitelja določilo P. O. Dolžnik je izdanemu sklepu o izvršbi dne 1. 3. 2017 pravočasno ugovarjal, sodišče pa o njegovem ugovoru še ni odločilo.

6. Sklep o izvršbi je bil skupaj z odredbo za nasilni vstop vročen izvršitelju 5. 12. 2014. Izvršitelj je 6. 3. 2015 izvedel neuspešen rubež, ker dolžnik na naslovu ni bil znan, ter v zvezi s svojim delom tudi obračunal plačilo za delo in stroške v višini 99,67 EUR ter sodišču prve stopnje izdal račun (Poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračunu plačila za delo in stroške, list. št. 19-21).

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom navedene stroške naložilo v plačilo dolžniku. Svojo odločitev je oprlo na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

8. Dolžnik s pritožbo tako odločitev utemeljeno izpodbija. Ni sicer mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo. Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnik s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti, preuranjena. O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali je bilo izvršilno dejanje poizkusa rubeža dne 6. 3. 2015 in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.

9. Sodišče prve stopnje je tako preuranjeno odločalo o stroških izvršitelja in jih na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ preuranjeno naložilo dolžniku v plačilo, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, nato pa glede na izid tega postopka ponovno presoditi, ali je dolžnik dolžan povrniti stroške neuspešnega rubeža. 10. Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasne zastopnice, je pristojno sodišče prve stopnje, zaradi česar pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.