Jedro

Če nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, gre upravičencu odškodnina po določbi 42. člena ZDen, o tem pa lahko odloča upravni organ le na podlagi spremembe zahtevka vlagatelja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, zavrnila pritožbo tožeče stranke, zoper odločbo Upravne enote Ž. št. ... z dne 3.5.1995. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo za vrnitev nepremičnine parc. št. 1254 k.o. L.v., odvzete z arondacijo očetu tožeče stranke F.P. Tožena stranka je ugotovila, da je odločba prve stopnje pravilna, ker po določbi 3. odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. V primeru, da vrnitev premoženja ni možna, denacionalizacija obsega plačilo odškodnine. Iz spisa je razvidno, da se je zahtevek glasil na vrnitev v naravi in da tožeča stranka kljub opozorilu upravnega organa prve stopnje svojega zahtevka ni spremenila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je slabega zdravja in da se bori za svojo pravico, saj je obravnavana nepremičnina njena dediščina po pokojnem očetu. Osebe, ki imajo sedaj to nepremičnino, jo ne uporabljajo in jo oddajajo v najem. Če bi ji bila nepremičnina vrnjena, bi jo lahko prodala in si tako gmotno opomogla.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi in predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

Nepremičnina parc. št. 1254 k.o. L.v., v naravi njiva 4568 m2, je bila zaradi arondacije z odločbo OLO Celje št. ... z dne 23.1.1961 in dopolnilno odločbo OLO Žalec št. ... z dne 6.6.1963, na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, odvzeta F.P. Parcela je bila leta 1985 deljena v parc. št. 1254/1 in št. 1254/2, obe k.o. L.v. in z menjalnimi pogodbami prenešena v last fizičnih oseb. Iz upravnega spisa izhaja, da je upravni organ z dopisom z dne 21.2.1995 pozval vlagateljico zahteve za denacionalizacijo, to je tožečo stranko, da spremeni zahtevo za vračanje v naravi, ker takemu zahtevku ni mogoče ugoditi. Dne 25.3.1995 pa je tožeča stranka upravnemu organu izjavila, da vztraja pri zahtevi, da se ji nepremičnina vrne v naravi.

ZDen v 3. odstavku 16. člena določa, da premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. V predmetni zadevi je nepremičnina parc. št. 1254, sedaj parc. št. 1254/1 in 1254/2 k.o. L.v., v lasti fizičnih oseb in jo zato ni mogoče vrniti. Če nepremičnine ni mogoče vrniti, gre upravičencu odškodnina po določbi 42. člena ZDen, o tem pa lahko odloča upravni organ le na podlagi spremembe zahtevka vlagatelja. Ker tožeča stranka kot vlagateljica zahtevka za denacionalizacijo svojega zahtevka za vračanje v naravi ni spremenila v zahtevek za odškodnino, je upravni organ pravilno odločil v skladu z določbami ZDen. Odločba tožene stranke, ki je upoštevala določbe ZDen in zato zavrnila pritožbo tožeče stranke, je pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).