Jedro

Pritožba utemeljeno navaja, da se za ponujeno delovno mesto Prodajni analitik zahteva enaka vrsta izobrazbe kot za delovno mesto Vodja marketinga. Tožnica je v tožbi ustreznost zaposlitve izpodbijala z vidika stopnje izobrazbe, z vidika vrste izobrazbe pa, ker pri ponujeni zaposlitvi ne gre za vodstveno delovno mesto. To za presojo ustreznosti zaposlitve ni bistveno, kot ni bistveno, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, ali so se za obstoječe delovno mesto zahtevala posebna znanja in osebne lastnosti.

Ker je tožnica zavrnila ponudbo ustrezne zaposlitve, ji po četrtem odstavku 91. člena ZDR-1 ne pripada pravica do odpravnine po 108. členu ZDR-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točki V in VI izreka) spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi: "V. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Toženka je dolžna tožnici plačati odpravnino v višini 3.287,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2020 do plačila." se zavrne.

VI. Tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka v znesku 727,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila, pod izvršbo."

II. Tožnica je dolžna toženki povrniti stroške pritožbe v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa tožnica krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 5. 3. 2021 (točka I izreka). Tožbo je zavrglo v delu primarnega zahtevka za ugotovitev, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, ter v delu podrednega zahtevka za ugotovitev, da je bila redna odpoved delovnega razmerja iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2020 zakonito vročena tožnici dne 5. 10. 2020 ter da je toženka tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto Prodajni analitik glede na tožničino pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Vodja marketinga (točka II izreka). Ugotovilo je, da je delovno razmerje tožnice pri toženki prenehalo z dnem 8. 11. 2020 (točka III izreka). Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek (1) za ugotovitev, da je redna odpoved delovnega razmerja iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2020, ki je bila tožnici vročena dne 5. 10. 2020, nezakonita in se odpravi; (2) za ugotovitev, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo od 8. 11. 2020 do 14. 2. 2021; (3) da je toženka dolžna tožnico prijaviti v matične evidence in ji priznati vse pravice iz dela do 14. 2. 2021; (4) da je toženka dolžna tožnici od 8. 11. 2020 do 14. 2. 2021 obračunati plačo v bruto znesku 3.200,00 EUR mesečno in stalno stimulacijo v bruto znesku 800,00 EUR, od tega obračunati in plačati davke in prispevke, neto znesek pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu izplačati na račun tožnice ter (5) da je toženka dolžna tožnici namesto reintegracije plačati denarno povračilo v višini 3-kratnika povprečja mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (točka IV izreka). Razsodilo je, da je toženka dolžna tožnici plačati odpravnino v višini 3.287,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2020 do plačila (točka V izreka) in 690,64 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ostale stroške postopka pa krije vsaka stranka sama (točka VI izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka v delu, v katerem je toženki naloženo plačilo, se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je dokazala, da je bila njena ponudba nove pogodbe o zaposlitvi ustrezna, tudi glede vrste izobrazbe, ki se zahteva za ponujeno delovno mesto Prodajni analitik. Delovno mesto sodi v vsebinski sklop del in nalog s poslovnega področja prodaje in marketinga, kamor so sodila tudi prejšnja delovna mesta tožnice pri toženki, za obe delovni mesti se zahteva izobrazba ekonomske ali tehnične smeri. Vse naloge so primarno ekonomske, ki jih lahko opravlja tudi nekdo s tehnično smerjo izobrazbe, če ima tovrstna znanja. Tožnica tovrstna znanja ima. Zahtevnost delovnega mesta Vodja marketinga je res višja, saj gre za vodjo, vendar to ne vpliva na presojo o vrsti izobrazbe, ki se zahteva za obe delovni mesti. Tožnica ni trdila, da nalog delovnega mesta Prodajni analitik ne bi znala opravljati in da nima ustreznih znanj ali izkušenj s tega področja. Tožnica bi morala dokazati utemeljenost zahtevka po višini, sodišče je v tem delu odločilo le na podlagi napačne domneve, da osnova za izračun odpravnine znaša 4.108,04 EUR. Toženka priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo odgovarja ter predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so se za delovno mesto Vodja marketinga zahtevala posebna znanja, veščine in osebne lastnosti, kot so kreativni marketinški pristop, poznavanje trga ter posebne osebne lastnosti, kot so organizacijske sposobnosti, samostojnost pri delu, zelo dobra ustna in pisna komunikacija, samoiniciativnost in kreativnost, ki se za delovno mesto Prodajni analitik ne zahtevajo. Pri ugotavljanju, ali je delo, ki ga je delodajalec ponudil delavcu, ustrezno, ni mogoče upoštevati zgolj stopnje in vrste izobrazbe, ampak je pomembno tudi, kakšna posebna znanja, veščine in osebne lastnosti mora imeti delavec na drugem delovnem mestu (sodba VSRS VIII Ips 186/2016). Stališče pritožbe, da obe delovni mesti spadata v področje ekonomske stroke, ne dokazuje, da gre za ustrezno novo zaposlitev. Glede višine odpravnine pa je toženka le pavšalno ugovarjala zahtevku. Pri izračunu osnove za odpravnino se upošteva povprečna mesečna plača, ki bi jo tožnica prejela, če bi delala v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, in ne tiste, ki jo je dejansko prejela kot nadomestilo plače. Delavec, ki je odsoten z dela zaradi bolezni, ne sme biti postavljen v slabši položaj pri uveljavljanju svojih pravic. Tožnica priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje.

6. Tožnica je bila zaposlena pri toženki na delovnem mestu Vodja marketinga. Toženka ji je 14. 9. 2020 redno odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto Prodajni analitik. Med strankama je sporna ustreznost ponujene pogodbe o zaposlitvi. Po tretjem odstavku 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) je ustrezna zaposlitev tista, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se za obe delovni mesti zahteva vsaj višja, to je VI. stopnja izobrazbe, in da se za delovno mesto Vodja marketinga zahtevajo posebna oziroma funkcionalna znanja (znanje angleškega jezika, poznavanje računalniških programov, kreativni marketinški pristop, poznavanje trga) in osebne lastnosti (organizacijske sposobnosti, samostojnost pri delu, zelo dobra ustna in pisna komunikacija, samoiniciativnost, natančnost), medtem ko podobnih pogojev za delovno mesto Prodajni analitik toženka ni določila oziroma je določila znanje angleškega jezika in računalniških programov Navision, Excel in Qlik Sense. Ker je štelo, da so pri ugotavljanju, ali gre za ustrezno vrsto izobrazbe, pomembna tudi ta posebna znanja in osebne lastnosti, je presodilo, da toženka tožnici ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Takšno stališče je materialnopravno zmotno.

8. Pritožba utemeljeno navaja, da se za ponujeno delovno mesto Prodajni analitik zahteva enaka vrsta izobrazbe kot za delovno mesto Vodja marketinga. Tožnica je v tožbi ustreznost zaposlitve izpodbijala z vidika stopnje izobrazbe, z vidika vrste izobrazbe pa, ker pri ponujeni zaposlitvi ne gre za vodstveno delovno mesto. To za presojo ustreznosti zaposlitve ni bistveno, kot ni bistveno, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, ali so se za obstoječe delovno mesto zahtevala posebna znanja in osebne lastnosti. V tem sporu gre za povsem drugačna dejanska in pravna vprašanja, kot so bila v zadevi VDSS Pdp 1200/2015 oziroma VSRS VIII Ips 186/2016, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje, ali je od delodajalca upravičeno zahtevati, da na delovnem mestu zaposli osebo (oziroma ji po odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi ponudi novo pogodbo o zaposlitvi), za katero oceni, da nima znanj in veščin, ki jih od nje pričakuje in so potrebne za uspešno delo na tem delovnem mestu, kljub temu da ima ustrezno vrsto in stopnjo izobrazbe. Vrhovno sodišče RS je na to vprašanje negativno odgovorilo, torej da tega od delodajalca ni upravičeno pričakovati. V obravnavani zadevi pa je toženka ocenila, da tožnica ima potrebna znanja in veščine za opravljanje dela ponujenega delovnega mesta, za katerega se zahteva enaka stopnja in smer izobrazbe, kot se je za obstoječe delovno mesto, neupoštevaje posebna znanja in osebne lastnosti.

9. Ker je tožnica zavrnila ponudbo ustrezne zaposlitve, ji po četrtem odstavku 91. člena ZDR-1 ne pripada pravica do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

10. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP spremenilo odločitev o stroških postopka v delu, ki se nanaša na plačilo odpravnine v višini 3.287,04 EUR. Glede na vrednost spornega predmeta je pritožbeno sodišče toženki upoštevaje za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) in Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) priznalo 300 točk za odgovor na tožbo, 225 točk za prvo pripravljalno vlogo (ne pa tudi za drugo, saj se ne nanaša na odpravnino), 300 točk za prvi narok dne 5. 3. 2021, 150 točk za drugi narok dne 14. 5. 2021, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 727,98 EUR. Stroške v tej višini ji je dolžna plačati tožnica, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji je tožnica, ki sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžna povrniti stroške pritožbe v višini 375 točk, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 279,99 EUR (154. člen ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP).