Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča ni primerno, da bi pristojno sodišče presojalo očitke o protipravnem ravnanju organizacijsko povezanega sodišča, saj bi to lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Krškem je z dopisom z dne 9. 12. 2025 Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožeče stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2.Tožeča stranka s tožbo zahteva "ugotovitev ničnosti pravnega posla", na podlagi katerega je bila vknjižena lastninska pravica tožene stranke na nepremičninah parc. št. 875/1, 875/2, k. o. ..., ter posledično izbris vpisa lastninske pravice tožene stranke in ponovni vpis lastninske pravice v korist tožeče stranke. V tožbi in njeni dopolnitvi med drugim navaja, da je bil prenos lastninske pravice opravljen na podlagi "neveljavnega parcelacijskega akta" in nezakonito izdanega gradbenega dovoljenja. Nadalje zatrjuje, da je Okrajno sodišče v Krškem v nasprotju s sklepoma Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2044/2017 in II Ip 248/2021 nadaljevalo s postopkom prodaje teh nepremičnin. Zaradi navedenega naj bi bili podani objektivni razlogi za dvom v nepristranskost odločanja pred tem sodiščem, zato predlaga prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Celju ali Novo mesto.

3.Tožena stranka je na predlog za prenos krajevne pristojnosti odgovorila in predlagala, da ga Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrne. Navaja, da ni bila udeležena v nobenem pravnem poslu s tožečo stranko, pač pa je lastnica nepremičnin parc. št. 875/1, 875/2, k. o. ... postala z nakupom na javni dražbi na podlagi sklepa o njihovi izročitvi, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2016. Okrožno sodišče v Krškem (in sodniki tega sodišča) naj ne bi sodelovali v tem izvršilnem postopku. Delegacija pristojnosti bi ji poleg tega povzročila nesorazmerne stroške zastopanja.

4.Predlog je utemeljen.

5.Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" namreč zajema (tudi) zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

6.V obravnavani zadevi je tožbeni zahtevek za "ugotovitev ničnosti pravnega posla" uperjen zoper pravno osebo, ki naj bi na tej podlagi postala lastnica nepremičnin, ki so bile predhodno v lasti tožeče stranke oziroma njene pravne prednice. Tožeča stranka tožbeni zahtevek (med drugim) utemeljuje s trditvijo, da naj bi Okrajno sodišče v Krškem v nasprotju s sklepoma Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2044/2017 in II Ip 248/2021 nadaljevalo postopek prodaje teh nepremičnin, na katerih je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na podlagi sklepa o izročitvi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Krškem. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka tožbeni zahtevek (vsaj deloma) opira na očitek o protipravnem ravnanju Okrajnega sodišča v Krškem, ki je organizacijsko povezano s stvarno pristojnim sodiščem. Gre za manjši sodišči, ki delujeta v isti stavbi. Po presoji Vrhovnega sodišča ni primerno, da bi pristojno sodišče presojalo očitke o protipravnem ravnanju organizacijsko povezanega sodišča, saj bi to lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

7.Ker uveljavljena okoliščina utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi upošteváje načelo ekonomičnosti postopka določilo Okrožno sodišče v Novem mestu, ki je krajevno najbližje sicer pristojnemu sodišču.

8.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Sklep Vrhovnega sodišča I R 76/2014 z dne 9. 10. 2014, 3. točka obrazložitve.

2Sklep Vrhovnega sodišča I R 218/2018 z dne 10. 1. 2019, 3. točka obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.