Jedro

V danem primeru ni šlo za očitno pisno pomoto oziroma za napako v imenu, pač pa za napako v osebi, ki je ni mogoče popraviti s popravnim sklepom.

Izrek

Pritožbama se ugodi ter se izpodbijana sodba in sklep razveljavita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo tožencu prepovedalo poseganje v tožnikovo lastninsko pravico na nepremičninah ter mu naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

S popravnim sklepom pa je sodišče izrek zamudne sodbe popravilo tako, da se glasi ime toženca namesto Stane K. pravilno Stanko K. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da mu je bila 13.4.2010 vročena tožba, na katero ni odgovoril. Dne 24.5.2010 mu je bila vročena zamudna sodba, ki je bila izdana v nasprotju z določili 318. čl. ZPP. Tožnik v tožbi navaja, da je toženec lastnik nepremičnin parc. št. 611/6, 317 S in 611/5, vse k.o. J. v., ki mejijo na nepremičnine last tožnika. Tožnik je predložil tudi z.k. izpisek, iz katerega je jasno razvidno, da je lastnik teh nepremičnin Stanko in ne Stane K.. Stanko K. je oče toženca in prebiva na istem naslovu. Toženec tako ni lastnik navedenih nepremičnin, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, so v nasprotju z dokazi, ki jih je sam predložil in niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Toženec na podlagi navedb v tožbi domneva, da je tožnik tožbo nameraval vložiti zoper njegovega očeta, vendar je pri zapisu imena pravdno stranko napačno označil. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo (kjer kot toženo stranko sedaj navede Stanka K.) navaja, da je res na prvi strani tožbe kot toženec označen Stane K., vendar je potrebno tožbo presojati celovito in zapis v uvodu tožbe ni odločilen. Bistvena je označba pravdnih strank v tožbenem dispozitivu, kjer je kot toženec označen Stanko K. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Zoper popravni sklep se pritožuje Stanko K. Navaja, da nikoli ni prejel tožbe niti zamudne sodbe, na katero se popravni sklep nanaša, in ne ve, zakaj v predmetni zadevi sploh gre. Glede na to, da s postopkom ni seznanjen in ni nastopal kot stranka, ne ve, zakaj mu je sodišče vročilo izpodbijani popravni sklep. Če je tožeča stranka toženo stranko napačno označila in tožbo naperila zoper napačno osebo, take napake ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa in vročanjem le tega osebi, ki kot stranka v postopku sploh ni sodelovala.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožba utemeljeno napada izpodbijano zamudno sodbo in navaja, da za njeno izdajo niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Pritožnik Stane K. navaja, da ni lastnik nepremičnin navedenih v tožbi, ter da so dejstva, na katera se tožbeni zahtevek opira, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ter ni pogojev za izdajo zamudne sodbe. Navaja tudi, da je lastnik navedenih nepremičnin njegov oče Stanko K, roj. ….. in da prebivata na istem naslovu. Tožba je bila tožencu vročena preko njegove zunajzakonske partnerke, ki je podpisala vročilnico, vendar toženec nanjo ni odgovoril. Vročena mu je bila tudi zamudna sodba. Ta pa je izdana v nasprotju z določili 318. čl. ZPP.

Izpodbijana zamudna sodba je bila izdana zoper toženo stranko Staneta K. Da se sodba nanaša na toženo stranko Staneta K. izhaja iz uvoda sodbe ter iz izreka. Stanetu K. je bila sodba tudi vročena. Tožba je bila vložena zoper toženo stranko: Stane K. V. (list. št. 1), iz izreka tožbe pa izhaja, da se nanaša na toženca Stanka K. Tožba je bila vročena Stanetu K. Vročilnico je podpisala njegova partnerka (list. št. 6). Očitno je, da se na toženi strani pojavljata dve različni osebi, stanujoči na istem naslovu, oče in sin Stane K. in Stanko K., oba V. v.. Tožba in sodba sta bili vročeni Stanetu K. (sinu), ki je kot tožena stranka naveden tako v tožbi v uvodu in izreku sodbe in kot naslovnik na vročilnici tožbe in sodbe. Utemeljeno opozarja pritožba, da se tožbene navedbe in dokazi ne ujemajo. Tožbene navedbe se nanašajo na Stanka K.. Sodba na Staneta K.. Stanku K. tožba ne sodba nikoli nista bili vročeni. Za izdajo zamudne sodbe tako niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 318. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, dejstva, na katera se opira zahtevek, pa so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Izpodbijano sodbo je bilo zato potrebno razveljaviti.

Sodišče je skušalo napako odpraviti z izdajo popravnega sklepa tako, da je popravilo ime toženca, namesto Stane K. pravilno Stanko K. Tak sklep pa utemeljeno napada Stanko K.. Stanko K., ki do izdaje izpodbijanega sklepa v postopku ni sodeloval in do vročitve le tega s postopkom ni bil seznanjen, s takim popravnim sklepom postane stranka v postopku, kar je napačno. S popravnim sklepom lahko sodišče kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote (328. čl. ZPP). V danem primeru pa ni šlo za očitno pisno pomoto oziroma za napako v imenu, pač pa za napako v osebi, ki je ni mogoče popraviti s popravnim sklepom. Pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da do izdaje oziroma vročitve izpodbijanega sklepa v postopku sploh ni sodeloval, saj se sklep nanaša na Stanka K., nanj se glasi tudi vročilnica, pred tem pa je sodišče vodilo postopek zoper drugo toženo stranko (Staneta K.), ki mu je vloge tudi vročalo.

Obe odločbi sodišča sta obremenjeni z bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, saj stranki z nezakonitim postopanjem in opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Izpodbijana zamudna sodba pa je bila izdana v nasprotju z določilom 318. čl. ZPP. Obema pritožbama je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijano sodbo in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.