Fotografiranje oseb na varovanem območju

Datum

25.04.2025

Številka

07121-1/2025/524

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše vprašanje v zvezi s fotografiranjem oseb na varovanem območju – šolskem okolišu. Pišete, da ste varnostnik na enem izmed šolskih centrov v Sloveniji. Na varovanem območju se pogosto zadržujejo osebe, ki niso dijaki. Gre za mladoletne osebe, ki so bivši dijaki ali prijatelji dijakov, ki motijo vzgojno-izobraževalni proces in motijo druge dijake. Zanima vas, ali lahko kot varnostnik slikate takšno skupino otrok za lastno evidenco oziroma za to, da lahko sliko pokažete policiji v primeru izsiljevanja ali nasilja, ko nasilnež že zapusti varovano območje. Sprašujete, v katerih primerih lahko kot varnostnik slikate skupino ljudi na varovanem območju in na javnem pločniku, ki se nahaja v bližini.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ravnatelj kot poslovodni organ šole je tisti, ki šolo, med drugim, zastopa in predstavlja in je odgovoren za zakonitost dela – tudi za sprejem ustreznih internih aktov šole za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja na območju šole. V skladu s četrtim odstavkom ZZasV-1 imetnik licence ali naročnik storitve zasebnega varovanja varnostniku ne sme odrediti izvajanja ukrepov in nalog v nasprotju z določbami tega zakona.

ZZasV-1 določa ukrepe varnostnika v 45. členu, uporabo drugih sredstev varnostnika pa v 54., 55. in 56. členu. Med ukrepi/sredstvi zakon ne določa fotografiranja posameznikov, zato po mnenju IP varnostnik po ZZasV-1 nima podlage za fotografiranje oseb, ki se zadržujejo na varovanem območju (ali zunaj njega).

Uporaba Splošne uredbe je v določenih primerih izključena (drugi odstavek 2. člena Splošne uredbe), med drugim tudi, če gre za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Glede na to, da bi varnostnik fotografije zbiral v okviru opravljanja svojega dela – varovanja šolskega centra in njegove okolice - ta izjema po mnenju IP ne bi prišla v poštev.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

IP uvodoma pojasnjuje, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov pravne podlage ureja v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Iz vašega dopisa izhaja, da ste varnostnik na enem izmed šolskih centrov v Sloveniji. V skladu z 49. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) je ravnatelj kot poslovodni organ šole tisti, ki šolo, med drugim, zastopa in predstavlja in je odgovoren za zakonitost dela – tudi za sprejem ustreznih internih aktov šole za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja na območju šole. Šola torej z ustreznem internim aktom določi, s katerimi ukrepi in na kakšen način se varovanje zagotavlja. Nadzor nad izvajanjem teh internih aktov lahko šola poveri varnostnikom ali drugim pooblaščenim osebam.

Zasebno varovanje – tj. varovanje, ki ga ne zagotavlja država – ureja Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; ZZasV-1). Zasebno varovanje lahko opravlja le gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, veljavno licenco in izpolnjuje zakonske pogoje (prvi odstavek 3. člena ZZasV-1). Naročnik zasebnega varovanja (npr. šola) mora pred opravljanjem dejavnosti v pisni obliki skleniti pogodbo, iz katere sta jasno razvidna oblika in obseg varovanja (prvi odstavek 11. člena ZZasV-1). Potrebno je poudariti, da [imetnik licence ali] naročnik storitve zasebnega varovanja varnostniku ne sme odrediti izvajanja ukrepov in nalog v nasprotju z določbami tega zakona ali uporabe drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov ali živali kot prisilno sredstvo, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana (četrti odstavek 44. člena ZZasV-1).

ZZasV-1 ureja ukrepe varnostnika v 45. členu, dolžnosti pri uporabi ukrepov pa 44. členu. Uporaba ukrepov varnostnika mora biti strokovna in sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin. Varnostnik sme ukrepati samo na način, določen z ZZasV-1 in podzakonskimi predpisi, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge (prvi odstavek 44. člena ZZasV-1). Posebej skrbno in obzirno mora varnostnik ravnati v odnosu do otrok in mladoletnikov, invalidov, starejših in bolnih oseb, vidno nosečih žensk ter drugih šibkejših oseb, upoštevaje njihove posebnosti, ki jih je mogoče opaziti (tretji odstavek 44. člena ZZasV-1). V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZZasV-1 sme varnostnik pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe:

1.opozorilo;

2.ustna odredba;

3.ugotavljanje istovetnosti;

4.površinski pregled;

5.preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja;

6.zadržanje osebe;

7.uporaba fizične sile;

8.uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

IP ugotavlja, da mednje ne spada fotografiranje posameznikov. V skladu s šestim odstavkom 44. člena ZZasV-1 lahko varnostnik uporablja ukrepe samo na varovanem območju, razen v primerih, določenih s tem zakonom. Uporabo drugih sredstev ZZasV-1 ureja v členih 54 (plinski razpršilec), 55 (službeni pes) in 56 (nošenje in uporaba orožja).

Kot omenjeno zgoraj, ZZasV-1 med ukrepi varnostnika ne določa tudi slikovnega snemanja (npr. s fotoaparatom ali mobilnim telefonom). Na podlagi navedenega IP tako meni, da varnostnik po ZZasV-1 nima podlage za fotografiranje oseb, ki se zadržujejo na varovanem območju (ali zunaj njega). Upoštevajoč določbo četrtega odstavka 44. člena ZZasV-1 pa takšen ukrep oziroma naloga varnostniku tudi ne bi mogla biti odrejena s strani naročnika zasebnega varovanja (npr. šole). V kolikor bi bil namen zakonodajalca varnostniku takšno pravico podeliti, bi to v zakonu tudi izrecno uredil, kot je to naredil npr. v Zakonu o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/24; ZDD-2). Detektiv je v skladu s 35. členom ZDD-2 upravičen do (i) pridobivanja podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov; (ii) pridobivanja podatkov iz evidenc; (iii) pridobivanja podatkov z osebno zaznavo; in (iv) uporabe tehničnih sredstev. ZDD-2 uporabo tehničnih sredstev ureja v 39. členu in določa, da lahko detektiv pri pridobivanju podatkov na delovnih področjih iz drugega odstavka 34. člena tega zakona in ob upoštevanju prepovedi iz 40. člena tega zakona, zaradi izpolnitve naloge iz pooblastila in če je to nujno potrebno za zavarovanje gradiv in dejstev, uporablja, med drugim, slikovno snemanje (na primer fotoaparat, mobilna naprava, opremljena s fotoaparatom) (1. točka prvega odstavka 39. člena ZDD-2).

V vašem sporočilu sprašujete tudi, ali lahko kot varnostnik skupino otrok slikate za »lastno evidenco«. IP pojasnjuje da se Splošna uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V določenih primerih je uporaba Splošne uredbe izključena (drugi odstavek 2. člena Splošne uredbe), med drugim tudi, če gre za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Glede na to, da bi fotografije zbirali v okviru opravljanja svojega dela – varovanja šolskega centra in njegove okolice - po mnenju IP, ta izjema ne bi prišla v poštev.

IP še dodaja, da fotografiranje posameznikov lahko pomeni tudi poseg v njihovo zasebnost in osebnostne pravice (varovane v 35. členu Ustave). Presoja (ne)dopustnosti posegov v te pravice je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč in ne IP.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijaska pooblaščenka

---

[1]V skladu z s tretjim odstavkom 45. člena ZZasV-1 lahko varnostnik uporabi tudi druge ukrepe, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov). Isti člen nadalje določa, da lahko varnostnik uporablja sisteme tehničnega varovanja v skladu s tem zakonom in področno zakonodajo, ki ureja sisteme tehničnega varovanja.

[2]Glej 51. člen ZZasV-1.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.