Jedro

Po določbi 2. točke drugega odstavka 90. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Za dovolitev izbrisa zaznambe izvršbe torej ne zadošča odločitev izvršilnega sodišča, da se izvršilni postopek ustavi.

Izrek

Pritožbi C. d.d., v stečaju, se ugodi in se sklepa Dn 1 z dne 23.2.2012 in SDn 1 z dne 30.11.2012 spremenita tako, da se vpis izbrisa sklepa o izvršbi opr. št. In 1 Okrajnega sodišča v Šentjurju in izbrisa hipoteke ne dovoli.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotnega udeleženca C., d.d., v stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj S.Z. in potrdila sklep Dn 1 z dne 23.2.2012, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 12.1.2012, opr. št. In 1, pri več nepremičninah v k.o. Š., last S. d.o.o., dovolila izbris zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke za izterjavo terjatve C. d.d., v znesku 81.648,63 EUR s pp na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 1 z dne 3.1.2011. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje C., d.d., v stečaju. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V identični zadevi je med istima udeležencema Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 12.3.2012 (šlo je le za druge parcelne številke) pritožnik z ugovorom uspel, zato pritožbi prilaga to odločbo. Strinja se, da velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti, vendar ta pravila ni mogoče razlagati tako, kot jih je v tej zadevi zemljiškoknjižno sodišče. Nasprotni udeleženec, v izvršilnem postopku upnik, ni nikoli umaknil predloga za izvršbo, kot je pojasnil v ugovoru. V vmesnem času je bilo izdanih več sklepov v izvršilnem postopku, ki vplivajo na odločitev zemljiškoknjižnega sodišča. Najprej sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 1, s katerim je izvršilno sodišče klavzulo pravnomočnosti na sklepu z dne 12.1.2012 razveljavilo in zatem sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 403/2012 z dne 10.10.2012, s katerim je Višje sodišče v Celju razveljavilo sklep izvršilnega sodišča, na podlagi katerega sta bila dovoljena izbrisa sklepa o izvršbi in hipoteka. Z izbrisom hipoteke je nasprotnemu udeležencu bila kršena pravica vrstnega reda, saj je za njegovo hipoteko vknjižena hipoteka v višini 550.000,00 EUR in še več plomb izvedenih pravic. Dejansko nikoli niso obstajali pogoji za dovoljeni izbris. Ker sklep o umiku predloga za izvršbo ne obstaja, je odločitev o dovolitvi izbrisa vpisov na podlagi neobstoječega sklepa in obvestila izvršilnega sodišča, ki ni bilo veljavno, nepravilna. Predlaga razveljavitev obeh sklepov sodišča prve stopnje oziroma njuno spremembo tako, da se ne dovoli izbris hipoteke.

Pritožba je utemeljena.

ZZK-1 v 160. členu prepoveduje navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Zato pritožbeno sodišče odločb izvršilnega sodišča, ki so bile izdane po odločitvi o ugovoru v tem zemljiškoknjižnem postopku, ni upoštevalo. Kljub temu pa je moralo utemeljeni pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi, saj zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo dovoliti izbrisa zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižene hipoteke na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, ki je bil priložen obvestilu. S sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. In 1 z dne 12.1.2012 je bil izvršilni postopek ustavljen. Po določbi 2. točke drugega odstavka 90. člena ZZK-1 pa zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Za dovolitev izbrisa zaznambe izvršbe torej ne zadošča odločitev izvršilnega sodišča, da se izvršilni postopek ustavi. Ker obvestilu ni bil priložen sklep z vsebino, kot jo zahteva 90. člen ZZK-1, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in na podlagi 3. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da vpisa ni dovolilo.