12. 4. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sayeda Kashana Alija Shaha, ki ga zastopa Odvetniška družba Kobentar, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 12. aprila 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 308. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Nasprotuje spremembam predpisane kazni zapora v tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, uvedenim z Zakonom o spremembi Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 91/20 – KZ-1G). Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladnost izpodbijane ureditve z Ustavo in do končne odločitve zadrži njeno izvrševanje.

2.Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes ob vložitvi pobude. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

3.Pravni interes za začetek postopka presoje ustavne skladnosti KZ-1 pobudnik utemeljuje z navedbami, da so mu bili na podlagi izpodbijane določbe pravnomočno izrečeni zaporna kazen, denarna kazen in odvzem predmetov.

4.Pobudnik izpodbija sestavni del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen. Predpis je sicer posegel v pravico pobudnika, ki mu je bila izrečena kazen na podlagi izpodbijane določbe. V skladu z 2. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – ZKP) sme kazensko sankcijo izreči storilcu kaznivega dejanja samo z zakonom ustanovljeno pristojno sodišče v postopku, ki se uvede in izvede po tem zakonu. Za izrek kazni je torej predvidena izdaja oblastnega posamičnega akta – obsodilne sodbe –, kar pomeni, da je izpodbijana določba o kazni posredno učinkovala na pravni položaj pobudnika.[1]

5.Pobudnik ni izkazal, da bi izpodbijana določba neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, se sme pobuda vložiti šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[2] Pobudnik ne navaja, da bi bil zoper izrečeno sodbo vložil pravno sredstvo. Hkrati s pobudo ni vložil ustavne pritožbe. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa.[3] Pobudnik je priložil preslikavo obsodilne sodbe, ne da bi izkazal njeno zatrjevano pravnomočnost. Ker pobudnik pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe ne bi izkazoval niti v primeru, da bi predložil ustrezna dokazila o pravnomočnosti, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo, ne da bi ga pozvalo k dopolnitvi pobude po tretjem odstavku 24.b člena ZUstS.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prim. s primeri, kjer je predpis učinkoval na pravni položaj pobudnikov brez potrebe po izdaji izvedbenega predpisa ali oblastvenega posamičnega akta, v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-194/17 z dne 22. 3. 2018, 13. točka obrazložitve, ter v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-192/16 z dne 7. 2. 2018 (Uradni list RS, št. 15/18, in OdlUS XXIII, 2), 19. točka obrazložitve, in št. U-I-27/17 z dne 18. 2. 2021 (Uradni list RS, št. 29/21), 10. točka obrazložitve. Glej tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-141/21, U-I-144/21, U-I-145/21, U-I-142/21, U-I-146/21, U-I-143/21 z dne 2. 9. 2021.

[2]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

[3]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-141/21, U-I-144/21, U-I-145/21, U-I-142/21, U-I-146/21, U-I-143/21.