Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je res napačno uporabilo omenjene določbe ZPP, saj je spregledalo, da v postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka (2. odst. 450. čl. ZPP). Vendar pa izpodbijani sklep, glede na omenjeno sankcijo iz 455. čl. ZPP, za tožečo stranko ne pomeni neugodne odločbe. Če je tako, potem nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje s pritožbo.
Pritožba se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo mirovanje postopka od 12.2.2004 dalje.
Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, podredno pa zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Poudarja, da gre za spor majhne vrednosti, v postopku v sporih majhne vrednosti pa ni mirovanja postopka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Podredno še navaja, da na naroku z dne 3.12.2003 niso bili izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka navedeni v 209. čl. ZPP. Na omenjenem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bila tožnica prisotna, je sodišče prve stopnje postopek zaključilo in je bilo dolžno le še izdati sodbo. Izpodbijani sklep je zato za tožnico popolno presenečenje. Tožnici tudi niso znana dejstva, na podlagi katerih je sodišče izdalo predmetni sklep. Obrazložitve v tem smislu pa izpodbijani sklep ne vsebuje.
Pritožba ni dovoljena.
Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe tožnice, da je sodišče prve stopnje 3.12.2003 opravilo in zaključilo narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. Vendar pa je s sklepom z dne 15.12.2003 ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo (2. odst. 116. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je zato ponovno razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega sta bili obe pravdni stranki pravilno vabljeni. Tožnica je vabilo na narok za glavno obravnavo prejela skupaj s sklepom o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje 17.12.2003. Vendar pa na (prvi) narok za glavno obravnavo, ki se je vršil 12.2.2004, nobena od pravdnih strank ni pristopila.
Pritrditi je treba tožnici, da za ta spor, ki se nanaša na denarno terjatev v višini 26.210,50 SIT, veljajo pravila za spor majhne vrednosti (443. čl. ZPP). Po pravilih omenjenega postopka pa nepristop tožeče stranke na narok za glavno obravnavo pogojuje izdajo sodbe zaradi odpovedi (455. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je res napačno uporabilo omenjene določbe ZPP, saj je spregledalo, da v postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka (2. odst. 450. čl. ZPP). Vendar pa izpodbijani sklep, glede na omenjeno sankcijo iz 455. čl. ZPP, za tožečo stranko ne pomeni neugodne odločbe. Če je tako, potem nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje s pritožbo. Ker je v skladu z določilom 3. odst. 343. čl. ZPP takšna pritožba nedovoljena, jo je bilo treba zavreči (365. čl. ZPP).