Jedro

Če narava del ob določenem posegu v prostor kaže na to, da je potrebno izdati bodisi lokacijsko dovoljenje bodisi odločbo o dovolitvi priglašenih del po ZUN, v tem primeru ne pride v poštev uporaba določb 1. in 2. odstavka 46. člena ZGO o priglasitvi organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Sekretariata za urejanje prostora občine z dne 17.1.1994, s katero je navedeni prvostopni organ na podlagi 3. odstavka 46. člena zakona o graditvi objektov prepovedal postavitev spominskega obeležja na zemljišču parc. št. 49/2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbe 6. in 46. člena zakona o graditvi objektov. Ker gre pri postavitvi spominskega obeležja za postavitev objekta, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje oziroma izdaja potrdila (pravilno: odločbe) po 62. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, bo, po mnenju tožene stranke, morala tožeča stranka v skladu z navedenim zakonom zahtevati izdajo predpisanega dovoljenja.

Tožeča stranka v tožbi meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. V danem primeru ne gre za poseg v prostor oziroma niso potrebna večja ureditvena dela. Na navedenem zemljišču je grobišče, ki je okroženo z uporabno potjo, le da ta v krogu ni sklenjena. Čez grobišče vodi en meter široka pot. Na sredi dolžine te poti je stal 4 m visok križ, ki je bil po drugi svetovni vojni dvakrat nasilno in protipravno odstranjen. Na mesto tega križa želi postaviti drug lepši križ in olepšati prostor okoli njega znotraj obkrožujočih poti. To pa po njenem mnenju seveda ni poseg v prostor, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja. Ne gre za nov objekt, kot to zmotno meni tožena stranka v izpodbijani odločbi, ker se stanje v naravi po svojem obsegu prav nič ne spreminja. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe v tožbi in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 71/93 - v nadaljevanju ZUN) v 50. členu določa, da mora investitor za graditev objektov in naprav pridobiti lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje je potrebno tudi za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti (1. in 2. odstavek). V 62. členu pa določa, da priglasitev nameravanih del iz 51. člena tega zakona vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Če za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del. Pristojni organ mora izdati odločbo najkasneje v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve (1., 2. in 3. odstavek).

V konkretni zadevi je tožeča stranka priglasila dela v zvezi s postavitvijo navedenega spominskega obeležja na podlagi določb 46. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86), ki jih tožena stranka citira v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Sodišče, glede na podatke in listine v upravnih spisih, ne dvomi v pravilnost in zakonitost odločitev prvostopnega organa in tožene stranke. Prvostopni organ je namreč prepovedal postavitev navedenega obeležja (3. odstavek 46. člena zakona o graditvi objektov), ker je ugotovil, da so priglašena dela take narave, da vložena priglasitev po veljavnih predpisih ne zadostuje. Tožena stranka je pravilno sklepala, da gre za tak poseg v prostor, za kar je imela podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da je zanj potrebno bodisi zahtevati izdajo lokacijskega dovoljenja (citirane določbe 50. člena ZUN) bodisi, če gre za dela po 51. členu ZUN, izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del (citirane določbe 62. člena ZUN). Zato so neupoštevne tožbene trditve tožeče stranke, da ne gre za posege v prostor, saj le-te nimajo opore, kot to ugotavljata v svojih odločbah prvostopni organ in tožena stranka, v podatkih in listinah v upravnih spisih oziroma v priloženi priglasitvi del tožeče stranke z dne 10.1.1994 in njeni pritožbi proti prvostopni odločbi z dne 24.1.1994. Po presoji sodišča, torej, če narava del ob določenem posegu v prostor kaže na to, da je potrebno izdati bodisi lokacijsko dovoljenje bodisi odločbo o dovolitvi priglašenih del po 50. ali 62. členu ZUN, kar je potrebno ugotoviti v upravnem postopku, v tem primeru ne pride v poštev uporaba določb 1. in 2. odstavka 46. člena zakona o graditvi objektov o priglasitvi organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.

Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).