Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
15. 2. 2000
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. februarja 2000
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1027/98 z dne 21. 1. 1999 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu št. K 37/98 z dne 13. 7. 1998 se zavrže.
1.Z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je bil pritožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine, izrečena pa mu je bila pogojna obsodba. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikovega zagovornika zoper prvostopno sodbo.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je kazenski postopek najprej tekel zoper štiri soobtožence, kasneje pa je sodišče postopek zoper njega izločilo. V postopku proti sostorilcem pa naj bi bil pritožnik zaslišan kot priča in s tem prisiljen pričati zoper sebe. Zatrjuje kršitev enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in kršitev pravic obrambe iz 29. člena Ustave.
3.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti med drugim tudi zaradi kršitev kazenskega postopka (prvi odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku - Uradni list RS, št. 63/94 in 72/98 - v nadaljevanju: ZKP). Po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP gre za bistveno kršitev kazenskega postopka, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne sme opirati, ali na dokaz pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza.
Razloge, ki jih pritožnik uveljavlja v ustavni pritožbi, je torej mogoče uveljavljati tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti.
4.Pritožnik je bil pozvan, naj izkaže, da je v zadevi izčrpal tudi izredno pravno sredstvo. V odgovoru je navedel, da zaradi kršitev, ki jih uveljavlja v ustavni pritožbi, ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Iz razlogov, navedenih v tretji točki obrazložitve tega sklepa izhaja, da pritožnikovo stališče ni pravilno. Ker pritožnik še ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ki jih ima na voljo po ZKP, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.
Predsednica senata:
dr. Mirjam Škrk