Jedro

Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Toženec bi moral po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 5584/2016 z dne 29. 1. 2016 tožniku plačati 2.295,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški. Sodišče prve stopnje je navedeni sklep ohranilo v veljavi za 2.221,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2015 dalje in za izvršilne stroške, v preostalem delu pa je sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da mora tožniku povrniti 1.480,07 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Toženec se v pritožbi sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče ni upoštevalo 20 % popusta na material, ki bi ga toženec lahko dobil pri istem trgovcu. Tožnik se je sam ponudil, da bo nabavil material za toženca, in mu zagotovil, da ga bo tako dobil po isti ceni, kot če bi ga vzel sam, nižji pa bo tudi DDV. Napačna je odločitev glede podstavka za kotel. Priča P. P. je priznal, da ga tožniku pri T. niso prodali, tožnik pa izvora podstavka, ki je vgrajen v toženčevi kotlovnici, tudi ni pojasnil. Izvedenec je zgolj ocenil, kakšne so vgrajene količine materiala. Toženec je njegovemu mnenju ugovarjal, vendar odgovora na svoje pripombe ni dobil. Dokazna ocena je površna, pomanjkljiva in neprepričljiva. Odločitev glede dodatnih del je napačna, saj je bila montaža radiatorja v kurilnici dogovorjena vnaprej in je bilo to delo že zajeto z dogovorjenim zneskom v višini 1.500,00 EUR. Ostale štiri radiatorje pa je tožnik zgolj priklopil na cevno omrežje, s čimer ni imel toliko dela in stroškov, kot jih je zaračunal. Sodišče se ni opredelilo niti do toženčevega pobotnega ugovora v zvezi z nepravilno izvedeno dimniško odprtino in stroški, ki so mu nastali z odpravo te napake. Poleg tega je brez zadržkov verjelo tožniku, da naj bi bilo 500,00 EUR, ki mu jih je toženec izročil pred začetkom del v kurilnici, plačilo za tožnikovo delo v kopalnici, čeprav tožnik vrednosti tega dela ni z ničimer izkazal. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je pri presoji višine tožnikove terjatve v pretežni meri oprlo na izvid in mnenje izvedenca za strojne inštalacije. Po 253. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se dokaz z izvedencem praviloma izvaja ustno na obravnavi, izvedenec pa lahko poda svoj izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo. V vsakem primeru ima stranka pravico izvedencu postavljati vprašanja. Če se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.

6. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo. Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.

7. Ker torej sodišče dokazovanja z izvedencem ni dokončalo, je vprašljivo tudi, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. To velja tako glede vrednosti podstavka za kotel in stroškov za dodatna dela, zlasti pa glede cene, ki bi jo po dogovoru pravdnih strank moral plačati toženec za material, ki ga je tožnik zanj nabavil pri T. Izvedensko mnenje se v zvezi s tem sklicuje na ponudbo navedene družbe (priloga A2), iz katere pa ni razvidno, ali je v navedenih cenah materiala že obračunan 20 % rabat, ki naj bi bil obljubljen tožencu. Priča P. P. je potrdil zatrjevani dogovor pravdnih strank, da bo cena materiala, ki ga bo tožnik nabavil za toženca, takšna, kot če bi ga toženec sam kupil v T. Kako je sodišče prve stopnje ta dogovor upoštevalo pri presoji sporne višine tožnikove terjatve, iz sodbe ni mogoče razbrati. Prav tako ni jasno, ali je prej navedeni dogovor vključeval tudi DDV.

8. Naštete pomanjkljivosti onemogočajo celovit pritožbeni preizkus prve sodbe. Pravilna pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec med pravdo ni postavil (konkretiziranega) pobotnega ugovora. Drugačna pritožbena trditev je brez podlage, saj toženec doslej (niti v pritožbi) ni navedel, kakšni stroški so mu nastali zaradi nepravilno izvedene dimniške odprtine.

9. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo toženčevi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavilo. Zadevo je na podlagi prvega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki bo glede na že izvedene dokaze lahko hitreje in lažje odpravilo naštete pomanjkljivosti pri dokazovanju in ugotavljanju dejanskega stanja, ne da bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. Odločitev o stroških postopka je odvisna od končnega izida pravde, kar velja tudi za pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje jo je zato prepustilo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.