Jedro

1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.

2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na: - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga v notarskem zapisu notarke L.Č. z dne 23.7.2013, opr. št. SV 1, - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe zemljiškega dolga pri nepremičninah z ID znakom 1 in 2 in - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom vknjižb zemljiškoknjižnega dolga z ID pravice/zaznambe 3 pri nepremičninah z ID znakom 1 in 2, - ugotovitev neveljavnosti izjave o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v notarskem zapisu notarke P.B. z dne 26.7.2013, opr. št. SV 2, - ugotovitev neveljavnosti zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičninah z ID pravice/zaznambe 4 pri nepremičninah z ID znakom 1 in 2 in - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ID pravice/zaznambe 4 pri nepremičninah z ID znakom 1 in 2. 2. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je tožeča stranka vložila izbrisno tožbo, da v tožbi navaja, da ima do toženca odškodninsko terjatev ter je toženec izvedel številna pravna dejanja, ki so bila usmerjena k oškodovanju upnikov in nima več sredstev, ki bi zadostovala za izpolnitev upnikove terjatve. Med ta dejanja sodi tudi ustanovitev zemljiškega dolga na nepremičninah, ki so določno opredeljene v tožbi, ta je bil ustanovljen le fiktivno z namenom oškodovanja tretjih. Tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je fiktivna in je namenjena izigravanju upnikov toženca. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožba ugotovitvena v smislu 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in tožeča stranka ni izkazala, da bi se ob ugoditvi zahtevku njen pravni položaj izboljšal, izkazuje le ekonomski interes, ter je zato tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa v smislu 274. člena ZPP zavrglo.

3. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila, uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je stroške pritožbe. Meni, da je potrebno upoštevati, da je vložila izbrisno tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se izpodbijana vknjižba pridobitve izvedene pravice izbriše in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Aktivna stvarna legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena le na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile že vpisane v zemljiško knjigo. Tožeča stranka je stvarno aktivno legitimacijo izkazala, odločitev sodišča pa je v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Odločbe, na katere se sodišče ob razlogih o pomanjkanju pravnega interesa sklicuje, so neuporabne, v zadevah I Cpg 658/2013 in I Cpg 1529/2013 je šlo za vprašanje izpodbijanje skupščinskih sklepov, judikat I Cpg 1487/2013 pa se nanaša na ničnost pogodbe. Sicer pa bi sodišče moralo v okviru določil 108. in 285. člena ZPP tožečo stranko pred zavrženjem pozvati na dopolnitev tožbe ter je sodba (pravilno očitno sklep) za pritožnico presenečenje. Zatem izpostavi problematiko v zvezi z zemljiškimi dolgovi, ustanavljanje fiktivnega zemljiškega dolga je protipravno. Ne strinja se niti z razlogi sodišča prve stopnje, da tožnica zahteva ugotovitev ničnosti oz. neveljavnosti zaznambe vrstnega reda in ne gre ne za pravico ne za pravno razmerje, pač pa pravno dejstvo. Zaznamba vrstnega reda namreč varuje vrstni red pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba. Gre torej za pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice oz. hipoteke. Pri tem povzema določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki urejajo zaznambo, opozori, da naslednji vpis učinkuje pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice z zaznamovanim vrstnim redom. Tak posel je, če je ob tem podan izrecen namen oškodovanja upnikov, dodatno protipraven. Če do fiktivne ustanovitve zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in vknjižbo v zemljiško knjigo ne bi prišlo, bi tožeča stranka uspela s premoženjskopravnim zahtevkom ali odškodninskim zahtevkom. Opozarja na odločbo VS RS II Ips 282/2011, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje - da je treba namensko razlagati določbo, da je predmet izbrisne tožbe lahko le vknjižba. Zaznamba vrstnega reda varuje prav vrstni red vknjižbe stvarnih pravic in posega v pravice upnikov. Poleg tega pa sodišče prve stopnje spregleda, da tožeča stranka uveljavlja tudi zahtevek na ugotovitev neveljavnosti izjave o zaznambi vrstnega reda, gre torej za tožbo, ki meri na ugotavljanje pristnosti listine ter o tem sklep nima razlogov in je povsem neobrazložen, že Ustava pa v 22. členu zahteva, da se sodišče seznani z argumenti stranke in poda ustrezne razloge, ter je ustrezna obrazložitev tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tej pravdi vložila izbrisno tožbo, torej tožbo, s katero se varuje stvarne ali obligacijske pravice, ki so zaradi vknjižbe kršene. Gre za varstvo pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega ter zakon določa specifičen zahtevek, sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe, ki pa se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati ter je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, ko lahko tožeča stranka vloži (delno) ugotovitveno tožbo. Tožeči stranki torej ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe (primerjaj tudi sodno prakso, npr. odločbo VSK Cp 1234/2007 ter Pravosodni bilten 1/2012, Tomaž Pavčnik, izbrisna tožba, stran 169). Sodišče prve stopnje je torej, kar utemeljeno izpostavlja pritožba, ko opozori na 243. člen ZZK-1 in vsebino izbrisne tožbe ter graja odločitev sodišča z razlogi, da bi moralo v zadevi vsebinsko odločati, npr. priznati stvarno aktivno legitimacijo, nepravilno zavrglo izbrisno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (tožba na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe oz. zaznambe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in izbris vknjižbe oz. zaznambe), 181. in 274. člen ZPP v zvezi z 243. členom ZZK-1 sta nepravilno uporabljena, ta kršitev je vplivala na pravilnost sklepa.

6. Tožeča stranka je v zvezi s temi posli toženca zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga in izjave o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Postavila je vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP, za tak zahtevek pa ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje, ki je tožbo tudi v tem delu tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, je tudi v tem obsegu, kot pravilno graja pritožba, kršilo procesne določbe 181. člena in tudi 274. člena ZPP ter je ta procesna kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 339. člena ZPP ter 3. točka 365. člena ZPP).

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru gornjih napotkov glede izbrisne tožbe presoditi utemeljenost izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1 in za odločitev podati razloge ter upoštevati, da sta hkrati podana tudi zahtevka za ugotovitev neveljavnosti izjav o ustanovitvi zemljiškega dolga in o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice kot vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega ob hkrati postavljenem zahtevku iz izbrisne tožbe ni treba izkazovati interesa.

8. Pritožbeno sodišče je v posledici delne razveljavitve sklepa odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločitev (165. člen ZPP).