Jedro

Otrok, ki je dosegel 15 let starosti in je pred sodiščem podal izjavo, da odklanja stike z očetom, se ne sme s prisilnimi sredstvi siliti v stike, katere odklanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. N 438/2016 z dne 10. 2. 2017 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne predlog predlagatelja po katerem naj bi se namesto po 4. točki sodbe Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 539/2005 z dne 20. 11. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 279/2010 z dne 20. 5. 2010, ukinjenih stikov med predlagateljem F. A. ter mld. G. A. in mld. M. A., se stiki med predlagateljem F. A. ter mld. G. A. in mld. M. A. dovolijo in določijo na naslednji način: - posredni stiki med predlagateljem in mld. otrokoma, mld. G. A. in mld. M. A., potekajo tako, da otroka kadarkoli (vse dni v tednu od 00.00 ure do 24.00 ure) pokličeta predlagatelja na njegovo klicno telefonsko številko ..., - osebni stiki med predlagateljem in mld. otrokoma, mld. G. A. in mld. M. A., potekajo tako, da otroka kadarkoli (vse dni v tednu od 00.00 ure do 24.00 ure) predlagatelja pokličeta na njegovo klicno telefonsko številko ... in se dogovorita s predlagateljem kdaj in kje se osebno srečata oz. izvedeta stik. Odločilo je o stroških tega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da razlogi za prekinitev stikov niso prenehali in da otroka utemeljeno odklanjata vsakršne stike z očetom. Prepričana je namreč, da bi vsakršni stiki z očetom pomenili psihično obremenitev za oba mld. otroka in bi ogrozili njun duševni razvoj, kar vsekakor ne predstavlja otrokovo korist, ki je glavno vodilo sodišča pri odločanju v tem postopku. Pri svoji odločitvi je uporabilo določbo člena 106 ZZZDR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Po mnenju predlagatelja je sodišče dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovilo, saj ni izvedlo predlaganega dokaza z imenovanjem ustreznega izvedenca sodnomedicinske stroke, kar je predlagatelj tudi predlagal. Samo strokovnjak ustrezne stroke lahko poda ustrezno mnenje o tem, ali bi stiki otrok z očetom otrokoma koristili oziroma ali bi bili res v škodo, kakor je prepričano sodišče. Sodišče je odločilo na podlagi preteklih mnenj, vendar na podlagi le-teh ni mogoče ugotavljati v kateri fazi razvoja osebnosti sta otroka, saj je od zadnjega postopka minilo že najmanj pet let, gre za postopek N 736/2011. Sodišče je kar samo opravilo razgovor z otrokoma, ker pa ni strokovnjak klinične psihologije, bi moralo z imenovanjem izvedenca ustrezne stroke preveriti pravo izraženo voljo obeh otrok. Otroka sta pod vplivom matere, ki preko sodišča vedno išče poti za prekinitev vseh stikov. Stiki so bili ukinjeni zato, ker je predlagatelj otrokoma povzročal strah, psihično trpljenje in ju ogrožal. Takšne okoliščine se naj ne bi spremenile. Predlagatelj se s tem ne strinja, saj je od zadnjega mnenja preteklo že najmanj 5 let. Stiki z očetom ne bi negativno vplivali na otroka, kar bi lahko potrdil v strokovnem mnenju izvedenec. Sodišče je zaključek, da stiki z očetom otrokoma niso v njuno korist sprejelo samó, na podlagi razgovora z otrokoma in na podlagi starih izvedenskih mnenj, kateri pa so za predmetni postopek ob spremenjenih okoliščinah: starosti otrok, odmaknjenost, travmatične zveze staršev, nerelevantne. Izvedenec bi lahko potrdil navedbe predlagatelja, da je zaradi oddaljenosti dogodkov samo mati in njen negativni vpliv na otroka vzrok za to, da otroka še vedno nista pripravljena na stike z njim. Predlagatelj je prepričan, da jima sodišče pri odločanju v predmetnem postopku in z izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočilo, da se vzpostavijo stiki, sklicujoč se v največji meri na njuno izraženo voljo, da stikov z očetom ne želita. Predlagatelj navaja, da je sodišče zaradi takšnega navedenega postopanja preuranjeno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca ustrezne stroke, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Odločitev sodišča pa je zato zmotna in nezakonita. Prilaga še pritožbene navedbe predlagatelja. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilno sicer pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje v bistvenih delih odločitve za zavrnitev ponovne vzpostavitve predlaganih stikov, kot jih je predlagal predlagatelj upoštevalo voljo obeh otrok, izraženo tako na centru za socialno delo, kakor tudi pred sodnikom. Sodišče prve stopnje je takšen razgovor opravilo glede na starost obeh otrok in njuno stopnjo razvoja in sposobnosti izražanja svoje volje, kar je sodišče zaznalo po opravljenem razgovoru z obema otrokoma. Pri odločitvi je tudi upoštevalo mnenje izvedencev, podanih v prejšnjih postopkih. Pri tem je nedvomno ugotovilo, da volje pri otrokoma, ki sta stara 15 in 16 let za vzpostavitev stikov z očetom ni, da te stike odklanjata. Razloge sta jasno in prepričljivo izrazila. V takšnem primeru pa ju sodišče v stike ne sme siliti, ker to vsekakor ne bi bilo v njuno korist. Vsi izvedenci v predhodnih postopkih in tudi CSD pa so poudarili, da je potrebno upoštevati voljo obeh otrok, ki sta jo sposobna samostojno izražati. Takšno svoje mnenje bi tako otroka lahko izrazila že v predhodnih postopkih, glede na dejstvo, da pa sta sedaj že oba starejša od 15 let, pa je zato sodišče prve stopnje pravilno gradilo svojo odločitev na njuni odklonilni izjavi, podani tako pred centrom za socialno delo, kakor tudi pred sodnikom. V razgovoru je G. A. poudaril, da je njegova želja v prihodnje tudi takšna, kot je bila dosedaj, ko že vse od leta 2009 nima stikov z očetom. Očeta ne pogreša. Do takšne odločitve je prišel zaradi preteklih dejanj očeta, ne pa zaradi vpliva matere. Mati na njegovo odločitev ni vplivala. Enako voljo je izrazil tudi mld. M. A., ki je povedal, da v kolikor bi sam želel vzpostaviti stike z očetom, bi jih že vzpostavil. Poiskal bi njegovo telefonsko številko in ga poklical, saj ve tudi kje živi. Očeta ne pogreša, zato si stikov z njim ne želi. Razlog za takšno odločitev so pretekla ravnanja očeta, slabi dogodki, ki se jih spominja in so povezani z očetom, predvsem glede njegovega ravnanja z njim in z bratom ter z materjo. Sodišče je nato pravilno, na podlagi teh opravljenih razgovorov z obema mladoletnima otrokoma in z upoštevajem mnenj izvedencev, ki so mnenja izdelali v preteklih postopkih, ko je sodišče že odločalo o stikih med predlagateljem in mld. otrokoma zaključilo, da je takšno voljo obeh mld. otrok potrebno spoštovati in ju varovati pred kakršnimi koli drugimi posegi sodišča v izraženo voljo otrok starih 15 in 16 let. Zato pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zlasti na podlagi mnenja izvedenca ugotoviti, da so vzpostavljeni pogoji za vzpostavitev stikov, niso utemeljene. Tudi Vrhovno sodišče RS se je v sklepu II DoR 277/2016 z dne 17. 7. 2016 izreklo glede spoštovanja izjave volje otrok, podanih pred sodiščem. Iz te odločbe izhaja, da ni namen izvajanja stikov, da bi se le-ti izvajali prisilno-torej zoper otrokovo voljo in korist. Rešitev problema bo moral predlagatelj zasnovati s posebnim predlogom v nepravdnem postopku, ki naj odstrani vzroke, zaradi katerih otrok stike zavrača in zagotovi vzpostavitev njegove in otrokove pravice do družinskega življenja. Tako se izkaže, da je potrebno v prvi vrsti v zvezi z vzpostavitvijo prekinjenih stikov, prvenstveno nad vsemi drugimi eventuelnimi zaključki, upoštevati izraženo voljo otrok, ki sta takšno voljo izrazila kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, brez prisile in na podlagi lastne volje iz katere jasno izhaja, da stike z očetom odklanjata. Z izdajo začasne odredbe se tako ne sme siliti, da se vzpostavijo stiki med otrokom in očetom na silo, torej s prisilnimi sredstvi. Tudi iz vpogleda v predlagano začasno odredbo izhaja, da v kolikor otroka ne bi hotela vzpostaviti stikov z očetom, ga zagotovo ne bosta poklicala na njegovo klicno številko in se zato tudi ne bosta mogla dogovoriti za stike z očetom. Takšna predlagana začasna odredba tako ne bi bila izvršljiva, kajti oba otroka sta izrazila svojo voljo, da na stike z očetom nista pripravljena in jih nočeta izvajati.

6. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna in bi bilo siljenje obeh otrok v stike z očetom na predlagani način, v nasprotju z njuno izraženo voljo in zato tudi v nasprotju z njuno koristjo. V tej svoji odločitvi je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe člena 106 ZZZDR in določbo člena 409 in 410 ZPP. Sodišče je od obeh otrok pridobilo izjavo o volji obeh otrok, ki sta že dopolnila 15 let, kajti sama sta izrazila voljo, da v postopku kot stranki ne bosta sodelovala. Sodišče prve stopnje tudi z nepostavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke ni storilo bistvene kršitve določb ZPP, saj iz gornje obrazložitve izhaja, da je prvenstveno potrebno upoštevati izraženo voljo otrok, ki sta presegla 15 let starosti in se ju ne sme siliti v prisilne stike. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje, niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZNP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi člena 165 ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in člen 37 ZNP.