Jedro

Pravni interes je podan tudi v primeru, če se tožnik glede svojega položaja nahaja v negotovosti in jo hoče v postopku pravnega varstva odpraviti. Na strani tožnika so podani razlogi za izpodbijanje dokončnega sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja in prehodu k novemu delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da ima tožnik še vedno status delavca v delovnem razmerju pri toženi stranki, oz. da prehod k novemu delodajalcu sedaj ni več mogoč.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu v II. in III. tč. izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je umik tožbe v delu reintegracijskega in dajatvenega zahtevka vzelo na znanje in glede tega postopek ustavilo (I. tč. izreka sklepa), tožbo zaradi razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja tožnika in njegovo razporeditev k drugemu delodajalcu pa zavrglo (II. tč. izreka sklepa). Nadalje je glede stroškov odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 19.520,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 17.6.2003 dalje do plačila, in da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (III. tč. izreka sklepa).

Tožnik se je pritožil zoper odločitev v II. in III. tč. izreka sklepa iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. in 3. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) v zvezi z določbo 366. čl. ZPP. Navaja, da so razlogi o zavrženju tožbe nejasni in v medsebojnem nasprotju. Sodišče ni imelo podlage za zavrženje zahtevka zaradi razveljavitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Če takšen sklep obstoji in gre za nezakonito stanje, ga lahko delavec izpodbija. V tej zvezi lahko uveljavlja sodno varstvo ne glede na dejstvo, da mu je pri delodajalcu prenehalo delovno razmerje. Poleg tega se ne strinja z odločitvijo o stroških postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v sporu zmotno odločilo, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejstvi: Dejansko in materialno podlago za odločitev v sporni zadevi predstavljata sklepa tožene stranke z dne 23.11.2001 in 7.1.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika in njegov prehod k novemu delodajalcu. Tožniku dejansko pri toženi stranki delovno razmerje nikoli ni prenehalo. Tudi ni bila izvedena njegova razporeditev k novemu delodajalcu, saj je bil v nadaljevanju zoper delodajalca začet stečajni postopek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik iz navedenih razlogov nima pravnega interesa za tožbo oz. da ne obstoja pravna korist za razveljavitev izpodbijanih sklepov.

Pritožbeno sodišče se s takšnim zaključkom sodišča prve stopnje ne strinja. Po pravni razlagi je pravni interes za ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja izrecno predpisana predpostavka za dopustnost tožbe (181. čl. ZPP). Takšen interes je podan tudi v primeru, če se tožnik glede svojega položaja nahaja v negotovosti in jo hoče v postopku pravnega varstva odpraviti. Samo v primeru, če se v postopku ugotovi, da tožnikova pravna korist ni podana, se lahko tožba v skladu z takšno ugotovitvijo zavrže. Po zaključku pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru na strani tožnika podani razlogi za izpodbijanje dokončnega sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja in prehodu k novemu delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da ima tožnik še vedno status delavca v delovnem razmerju, oz. da prehod sedaj ni več mogoč. Nenazadnje je to lahko primerljivo z disciplinskim postopkom, ko je na strani delavca dopustno sodno varstvo zoper disciplinske sklepe tudi v situaciji, ko delavec ni več zaposlen pri delodajalcu, ki mu je izrekel disciplinski ukrep. Ker tako v obravnavani zadevi obstoji tožnikov interes za ugotovitev nepravilnosti postopka tožene stranke in razveljavitev sklepov, je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (353. čl. ZPP).

Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati zadevo po vsebini, v kolikor ne bo prišlo med strankama do sporazumne rešitve spora iz razloga, ker je tožnik v postopku invalidskega upokojevanja in mu na tej podlagi utegne prenehati delovno razmerje pri toženi stranki.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.