Jedro

Z Družbeno pogodbo je bila predvidena dolžina roka, torej časovno obdobje, ki mora preteči od nastopa enega pravnega dejstva do nastopa drugega pravnega dejstva. Časovni trenutek (datum) nadaljevanja skupščine z Družbeno pogodbo ni bil določen, temveč ga je bilo potrebno šele določiti.

Sklicevanje na pogodbeni rok zgolj z namenom škodovati nasprotni stranki je v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, to je z načelom vestnosti in poštenja. Tako ravnanje izpolnjuje tudi zakonski dejanski stan zlorabe pravice, za katerega je značilno, da pravico njen nosilec izvršuje z izključnim ali očitnim namenom drugemu škodovati (šikana). Kdor ravna tako, se ne more sklicevati na pravico.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba v I. In II. točki izreka spremeni tako, da se:

1)Ugotovi se, da so nični in brez pravnih učinkov sklepi skupščine družbe A. d.o.o., ..., sprejeti na seji skupščine dne 25. 11. 2021, ki se je nadaljevala dne 29. 11. 2019 in se glasijo:

"2. točka

Skupščina ne sprejme letnega poročila za poslovno leto 2020, dokler direktor družbe ne predloži podrobnega pisnega pojasnila o razlogih za izgubo in o izvršenih in načrtovanih ukrepih za pokrivanje izgube in preprečitev izgube v naslednjih poslovnih letih. Izguba poslovnega leta 2020 ostane nepokrita.

5. točka

Direktor na skupščini ni posredoval pisnih pojasnil v skladu z zahtevo iz te točke. To predstavlja bistveno kršitev pojasnilne dolžnosti poslovodje iz člena 535. in 305. Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), kar predstavlja hujšo kršitev dolžnosti poslovodje.

6. točka

Direktor ni posredoval pisnih pojasnil niti kopije veljavne pogodbe z aneksi, prav tako ni posredoval nobenega drugega dokumenta, informacij ali dokazil v skladu z zahtevo družbenice B. B. Opravil se je vpogled v REK-1 obrazce družbe, iz katerih izhaja, da si direktor izplačuje plačo v višini, ki je skupščina nikoli ni potrdila ali se kakorkoli z njo ni strinjala. Ker skupščina nikoli ni potrdila oziroma odobrila pogodbe o zaposlitvi z direktorjem, je izplačila plače direktorja moč razumeti zgolj kot samovoljno in nezakonito ravnanje ter oškodovanje družbe. Ker iz REK-1 obrazcev družbe izhaja, da si poslovodja C. C. nezakonito izplačuje plače in povračila stroškov v zvezi z delom brez pravne podlage oziroma brez veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo potrdila skupščina družbe, se zoper poslovodjo C. C. vloži tožba na povrnitev preveč izplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter povračil stroškov. Za posebnega zastopnika za vložitev tožbe se imenuje odvetnik D. D. iz Ljubljane. Za vložitev tožbe se pooblasti Odvetniško pisarno E. d.o.o.. Strošek vložitve tožbe, vključno s sodnimi taksami ter vse stroške odvetniških in pravnih ter drugih povezanih storitev krije družba A. d.o.o.. Z Odvetniško pisarno E. d.o.o. prokuristka B. B. sklene pogodbe o opravi odvetniških storitev.

Točke 7. do 14.

Direktor na skupščini ni posredoval pisnih pojasnil v skladu z zahtevo iz točk 7. do 21. To predstavlja bistveno kršitev pojasnilne dolžnosti poslovodje iz člena 535. in 305. ZGD-1, kar predstavlja hujšo kršitev dolžnosti poslovodje.

Točka 15.

Skupščina družbe pooblašča Odvetniško pisarno E. d.o.o., ..., zanjo odvetnico I. I., da pri pristojnih organih, zlasti zavarovalnici X. AG in kateri koli banki, ki je izplačala denarna sredstva na račun družbe A. d.o.o., pridobi kopije vseh dokumentov glede sklenitve zavarovalne police oziroma zavarovanja, vplačila premij in vseh izplačil zavarovalnin ali kateri koli drugih zneskov iz naslova ali v povezavi z navedeno zavarovalno polico upravičenke B. B. V kolikor se na podlagi zgornjega pregleda in pridobitve relevantne dokumentacije ugotovi kakršnekoli nepravilnosti, se zoper poslovodjo C. C. vloži tožbo na povrnitev nastale škode ter sproži vsa morebitna druga potrebna pravna sredstva. Za posebnega zastopnika za vložitev tožbe se imenuje odvetnik D. D. iz Ljubljane. Za vložitev tožbe in morebitnih potrebnih pravnih sredstev se pooblasti Odvetniško pisarno E. d.o.o. Strošek vložitve tožbe, vključno s sodnimi taksami ter vse stroške odvetniških in pravnih ter drugih povezanih storitev krije družba A. d.o.o.. Z Odvetniško pisarno E. d.o.o. prokuristka B. B. sklene pogodbo o opravi odvetniških storitev.

Točke 16. do 21.

Direktor na skupščini ni posredoval pisnih pojasnil v skladu z zahtevo iz točk 7. do 21. To predstavlja bistveno kršitev pojasnilne dolžnosti poslovodje iz člena 535. in 305. ZGD-1, kar predstavlja hujšo kršitev dolžnosti poslovodje.

22. točka

Poslovodja C. C. se zaradi vseh ugotovljenih kršitev glede nepooblaščenega izplačevanja plače, prikrivanja informacij družbenikom, nezakonitega izbrisa prokuristke iz sodnega registra in drugih kršitev odpokliče s takojšnjim učinkom. Odvetniška pisarna E. d.o.o. je pooblaščena za vložitev predloga za vpis odpoklica poslovodje C. C. pri sodnem registru. Če obstaja pogodba o zaposlitvi z direktorjem, slednjo prokuristka B. B. odpove iz krivdnih razlogov zaradi vseh ugotovljenih kršitev glede nepooblaščenega izplačevanja plače, prikrivanja informacij družbenikom, nezakonitega izbrisa prokuristke iz sodnega registra in drugih kršitev. Zoper direktorja družbe vloži tožbo na povrnitev nastale škode. Za posebnega zastopnika za vložitev tožbe se imenuje odvetnik D. D. iz Ljubljane. Za vložitev tožbe se pooblasti Odvetniško pisarno E. d.o.o. Strošek vložitve tožbe, vključno s sodnimi taksami ter vse stroške odvetniških in pravnih ter drugih povezanih storitev krije družba A. d.o.o.. Z odvetniško pisarno E. d.o.o. prokuristka B. B. sklene pogodbo o opravi odvetniških storitev. Zaradi odpoklica poslovodje skupščina pooblašča prokuristko B. B., da najmanj do imenovanja novega poslovodje s strani skupščine prevzame vodenje poslov družbe z namenom preprečitve nastanka škode za poslovanje družbe. Za izvajanje funkcije prokuristke in izvajanje dodatnih pooblastil skupščina odloči, da s B. B. sklene pogodbo o izvajanju storitev prokure za nedoločen čas, v kateri bo med drugim določeno mesečno pavšalno plačilo za izvajanje funkcije prokurista v višini 4.000,00 EUR nato na mesec ter v kateri bo določeno, da je za prekinitev pogodbe potrebno soglasje prokuristke B. B. oziroma 100 % soglasje skupščine družbe, poleg tega pa določena odpravnina za primer odpovedi pogodbe zaradi kakršnegakoli razloga v višini 12 mesečnih neto zneskov. Skupščina pooblasti odvetnico I. I. za podpis pogodbe iz tega člena s prokuristko B. B. Pogodba se sklene z dne 1. 12. 2021 za nedoločen čas.

23. točka

Skupščina družbenikov za posebnega revizorja, ki naj preveri vodenje poslov družbe in preveri izvedbo posameznih transakcij in poslov družbe v obdobju od 1. 1. 2016 do vključno 31. 10. 2021, imenuje revizorsko družbo L. d.o.o., družba za revizijo, ..., matična številka: ..., davčna številka ... Posebni revizor naj preveri vodenje poslov Družbe v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2021, in sicer naslednje posamezne posle ali transakcije:

1)Pregled vseh transakcij prodaje in nakup nepremičnine v obdobju od 1. 1. 2016 - 31. 10. 2021, ki jih je izvedla Družba ali njena povezana oseba (vključno s povezano osebo v tujini), vključno s pregledom pogodb in denarnega toka ter priprava mnenja o ustreznosti kupnin za posamezno nepremičnino;

2)Pregled investicije v nove poslovne prostore /zgradbe in objekte ter opreme v vrednosti nad 5.000,00 EUR na poslovnem naslovu Družbe ..., zlasti investicije v zgradbo, postopek pridobitve in ukinitve stavbnih pravic, zastave nepremičnin, ki niso v lasti Družbe za dolgove ali obveznosti Družbe, morebitne povezane posle med Družbo in direktorjem in/ali J.C. v povezavi z navedeno investicijo, pojasni na način, vrsto in stranke financiranja oziroma denarni tok, povezan z investicijo. Preveri naj poslovni načrt glede priprave in izvedbe investicije, vrsto in način financiranja in ustreznost vrednotenja in obračunavanja amortizacije v času od dokončanja do investicije do 31. 10. 2021 (vključno z vrednotenjem in amortiziranjem večjih delov opreme (v vrednosti nad 10.000 EUR za posamezen kos). Pregleda naj sklenitev nakupnih pogodb, pogodb o izgradnji ali montaži, zavarovanja, pogoje posamezne transakcije, evidentiranje v poslovne knjige, evidentiranje v davčnih izkazih;

3)Transakcije nakupa in prodaje cementa, ki jih je Družba izvedla z dobavitelji in kupci v tujini ter doma, tako da naj na vzorcu treh posameznih mesecev za poslovno leto 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021 preveri skladnost med tovornimi dokumenti in računi, ki so bili izdani za dobave posameznih tovorov, ter povezane denarne tokove, vse v smislu ugotovitve, ali je bilo poslovanje Družbe zakonito in skladno z veljavnimi zakoni s področja davkov, prevozov ali trošarin;

4)Vsi posli s povezanimi osebami, kot jih definira Zakon o gospodarskih družbah in/ali davčna zakonodaja Slovenije, zlasti z vidika upravičenosti stroškov ali dejanski naravi prihodkov za Družbo, ali so ekonomsko upravičeni, ali so bili opravljeni in ali so bili potrebni glede na dejavnost Družbe, pregledom terjatev in postopka izterjave, prevrednotenja in/ali odpisa terjatev, preveritve navzkrižnega knjiženja terjatev in obveznosti Družbe in povezane družbe na podlagi javno objavljenih bilanc;

5)Pregled zalog na dan 1. 1. 2017, 1. 1. 2018, 1. 1. 2019, 1. 1. 2020 in 1. 1. 2021 in preveritev veljavnosti obravnave zalog z vidika kurantnosti in z vidika vrednotenja po računovodskih standardih, pri čemer se revizor omeji na artikle zaloge, katerih nabavna vrednost presega 500 EUR.

6)Preveri naj vsa posojila med povezanimi osebami C. C. in J. C. ter Družbo v letih 2018, 2019, 2020 in 2021, namen in vsebina pogodb in pogoji posameznega posojila, obstoj zavarovanj, obrestna mera, vračila, evidentiranje, dejanski denarni tok iz navedenih posojil ter druge dokumente v zvezi z obstojem in spremembo navedenih posojil, pregleda naj tudi poročilo direktorja o povezanih osebah za obdobje med 1. 1. 2016 in 31. 10. 2021;

7)Pregleda naj dokumente in opravi intervjuje z zaposlenimi, da bi tako ugotovil vlogo in morebitna pooblastila, ki jih je Družba in/ali direktor dal J. C., ter ugotovi, kakšna je vloga J. C. pri vodenju in upravljanju Družbe, ter kakšen dostop ima do dokumentov in podatkov o poslovanju Družbe , ter kakšen dostop ima do dokumentov in podatkov o poslovanju Družbe kot oseba, ki ni družbenik, direktor, prokurist ali poslovodja:

8)Pregled pogodb in povezanih dokumentov ter dokumentov o zavarovanjih v zvezi s pogodbo o limitu sklenjeno z Banka Y. d.d. dne 25. 4. 2018, z dodatki in dokazili ter dokumenti o zastavljenih predmetih zavarovanja, skupaj z intervjuji bančnih uslužbencev, ki so sodelovali pri sklepanju pogodbe in dodatkov, in mnenje o tem, ali je bil postopek sklenitve in podpisa dodatkov veljaven in kaj je bilo s strani Družb in/ali podpisnikov dano kot zavarovanje, ter v kakšni vrednosti;

9)Pregled odprtih terjatev in obveznosti na dan 31. 12. 2018, 31. 12. 2019, 31. 12. 2020 in 31. 10. 2021 za 10 največjih dobaviteljev in 10 največjih kupcev ter 10 največjih dolžnikov, skupaj s pregledom in komentarjem glede ustreznosti, zakonitosti ali veljavnosti, po vrsti obveznosti ali terjatve, dospelostjo in kurantnostjo terjatve ali obveznosti, upravljanjem terjatev, zavarovanjem plačil, poboti ali odstopi terjatev ali obveznosti, zamudo pri plačevanju, morebitni sodni postopki iz naslova neplačil dobaviteljem ali kupcev;

10)Pregled ustreznosti ocene tveganj iz letnega poročila 2017, 2018, 2019 in 2020 z vidika zatrjevanih računovodskih usmeritev in dobrih poslovnih praks:

11)Pregled pravilnosti obračunavanja plače direktorja C. C. na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, skupaj s pregledom pravilnosti in resničnosti izplačevanja povračil v zvezi z delom za mesec marec v posameznem letu pregledovanega obdobja od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2021;

12)Pregled izplačil plače K. C., ženi direktorja C. C., skupaj s pregledom pravilnosti in resničnosti izplačevanja povračil v zvezi z delom za mesec marec v posameznem letu pregledovanega obdobja od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2021;

Posebni revizor naj pri preverbi vodenja zgoraj navedenih poslov presodi posamezne posle oziroma postopke z vidika ustreznosti postopkov in procesov sprejemanja odločitev, zakonitosti, z vidika ustreznosti odločitev oziroma poslov (pravno-formalni vidik in vidik ekonomske upravičenosti). Poseben revizor naj ugotovi, ali je direktor pri posameznem poslu nastopal v konfliktu interesov (zlasti v poslih med povezanimi osebami in Družbo oziroma med Družbo in direktorjem in/ali J. C.). Revizor naj preveri posamezne posle z vidika transparentnosti, skrbnosti, gospodarnosti, ustreznosti zavarovanj in obvladovanja tveganj. Revizor naj posebej ugotovi, kakšen vpliv ima na poslovanje Družbe in na sprejemanje ključnih odločitev J.C., ali je kakorkoli vplivala na direktorja, da je ta sklenil kakšen za družbo škodljiv posel ali storil kaj drugega na škodo družbe. Posebni revizor naj v skladu z ZGD-1 o ugotovitvah posebne revizije pripravi pisno poročilo in se v njem opredeli do vseh v skupščinskem sklepu navedenih poslov. Pisno poročilo naj pošlje obema družbenikoma v roku 15 dni od dokončanja, s priporočeno pošto na naslov družbenikov. Strošek storitev posebnega revizorja krije družbe. Skupščina v imenu družbe pooblašča Odvetniško družbo E. d.o.o., odvetnico I. I., da na podlagi ugotovitev posebne revizije in podatka o verjetni škodi, ki jo je utrpela družba, vloži tožbo zoper direktorja C. C. in J. C. za povračilo škode, ki jo je družba utrpela zaradi ravnanj ali opustitve direktorja C. C. in ravnanj ali delovanja J. C. Strošek vložitve tožbe, vključno s sodnimi taksami ter vse stroške odvetniških in pravnih ter drugih povezanih storitev, krije družba A. d.o.o. Z Odvetniško pisarno E. d.o.o. prokuristka B. B. sklene pogodbo o opravi odvetniških storitev."

2)Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati vse njene potrebne pravdne stroške.

II.Tožena stranka nosi sama svoje stroške za odgovor na pritožbo in je dolžna povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v višini 534,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala ugotovitev, da so sklepi skupščine tožene stranke, sprejeti na seji skupščine dne 25. 11. 2021, ki se je nadaljevala dne 29. 11. 2019, in sicer pod točkami 2, 5, 6, 7 - 14, 15, 16 - 21, 22 in 23 nični ter brez pravnih učinkov. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se sklepi te iste skupščine pod točkami 2, 5, 6, 7 - 14, 15, 16 - 21, 22 in 23 razveljavijo.

Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožena stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno naslednje pravno relevantno dejansko stanje:

-dne 19. 10. 2021 je bilo priporočeno po pošti obema družbenikoma poslano vabilo na skupščino, ki je bila po poslovodstvu tožene stranke sklicana za dne 18. 11. 2021 ob 8.30 uri;

-za primer nesklepčnosti skupščine pa je bilo že v vabilu predvideno naknadno zasedanje skupščine dne 25. 11. 2021 ob 8.30 uri;

-dne 18. 11. 2021 sta na skupščino pristopila tožeča stranka in njen pooblaščenec, B. B. in njen pooblaščenec pa na skupščino nista pristopila, zaradi česar je poslovodja ugotovil, da je skupščina nesklepčna ter bo izvedena na naknadni dan sklica;

-dne 25. 11. 2021 (naknadni dan sklica) se je izvedla skupščina, na katero sta pristopila oba družbenika, vodenje skupščine pa je prevzel izvoljeni predsednik skupščine F. F.;

-izvoljeni predsednik skupščine je ugotovil, da sklep v zvezi z dnevnim redom ni bil izglasovan, zaradi česar je sejo skupščine družbe prekinil in napovedal, da se bo seja nadaljevala dne 6. 12. 2021 ob 8.30 uri;

-dne 25. in 26. 11. 2021 je med G. G. (pooblaščenec B. B.), F. F. (izvoljeni predsednik skupščine), H. H. (pooblaščenec tožeče stranke) in tožečo stranko potekala elektronska korespondenca v zvezi z datumom nadaljevanja prekinjene skupščine;

-iz elektronskih sporočil z dne 25. in 26. 11. 2021 izhaja, da se družbenica B. B. ni strinjala z nadaljevanjem skupščine dne 6. 12. 2021 ter je naslovnike obvestila, da se bo skupščina nadaljevala v ponedeljek 29. 11. ob 8.30 uri na naslovu družbe;

-dne 29. 11. 2021 je družbenica B. B. na sedežu družbe izvedla skupščino, ki se je niso udeležili ne tožeča stranka, ne njen pooblaščenec H. H., kot tudi ne izvoljeni predsednik F. F.;

-dne 1. 12. 2021 je B. B. tožeči stranki, njenemu pooblaščencu in predsedniku skupščine F. F. po elektronski poti poslala zapisnik seje skupščine z dne 25. 11. 2021 z nadaljevanjem dne 29. 11. 2021;

-dne 6. 12. 2021 je bilo izvedeno nadaljevanje prekinjene skupščine z dne 25. 11. 2021, na kateri sta bila navzoča oba družbenika in izvoljeni predsednik F. F.;

-izvoljeni predsednik F. F. je pooblaščenki družbenice B. B. poslal zapisnik seje skupščine družbe, z začetkom dne 25. 11. 2021 ter nadaljevanjem dne 6. 12. 2021;

Po prvem odstavku 504. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega uresničevanja določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. Če pa družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505. do 510. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje je zato kot bistveno ugotovilo ureditev pravic družbenikov in način njihovega uresničevanja, ki izhaja iz notarskega zapisa Družbene pogodbe družbe A. d. o. o. z dne 2. 4. 2015 (nadalje: Družbena pogodba). Po drugem odstavku 14. člena Družbene pogodbe skupščina veljavno odloča, če so navzoči družbeniki z večino glasov, za primer, če ta ne bi bila sklepčna, pa se lahko v vabilu določi naknadni dan zasedanja skupščine. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno določa ne glede na število navzočih družbenikov. Po šestem odstavku 14. člena Družbene pogodbe pa se v primeru, če sta navzoča oba družbenika in ni mogoče doseči večine za predlagani sklep, skupščina

prekine za tri dni (odebelila M. J.) in če tudi v nadaljevanju skupščine ni mogoče doseči večine, je sprejeta odločitev za katero glasuje družbenik C. C.

Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da se je skupščina dne 25. 11. 2021 prekinila v skladu s šestim odstavkom 14. člena Družbene pogodbe ter da je do tega trenutka potekala zakonito. Nadalje je ugotovilo, da je med strankama sporno, ali je bilo dogovorjeno, da se prekinjena skupščina nadaljuje 29. 11. 2021 ali 6. 12. 2021. Dejansko stanje v zvezi z dnem nadaljevanja skupščine je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi izvedenih listinskih dokazov, to je: zapisnika seje skupščine tožene stranke z dne 25. 11. 2021 z nadaljevanjem dne 6. 12. 2021, ki ga je sestavil F. F. (priloga A 19), zapisnika seje skupščine tožene stranke z dne 25. 11. 2021 z nadaljevanjem dne 29. 11. 2021, ki ga je sestavila I. I. (priloga A 12) ter elektronske korespondence z dne 25. in 26. 11. 2021 med G. G. (pooblaščencem B. B.), F. F. (izvoljenim predsednikom skupščine), H. H. (pooblaščenecem tožeče stranke) in tožečo stranko (priloga B12). Sklenilo je, da predsednik skupščine družbenika obvestil, da bo nadaljevanje skupščine 6. 12. 2021, čemur je družbenica B. B. pravočasno, že na skupščini in kasneje istega dne v elektronski korespondenci, nasprotovala. Tožečo stranko je seznanila, da ne pristaja na odstop od šestega odstavka 14. člena Družbene pogodbe. Njen pooblaščenec je v elektronskem sporočilu z dne 26. 11. 2021, poslanemu tožeči stranki, njenemu pooblaščencu in predsedniku skupščine, sporočil, da se bo skupščina nadaljevala v ponedeljek 29. 11. ob 8.30 uri.

Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje štelo, da se je skupščina, ki je bila prekinjena dne 25. 11. 2021, nadaljevala dne 29. 11. 2021. Pojasnilo je, da če katera od pogodbenih strank z odstopom od zavezujočih določb Družbene pogodbe ne soglaša, veljajo določbe Družbene pogodbe. Štelo je torej, da je bilo že z Družbeno pogodbo dogovorjeno, da se skupščina nadaljuje dne 29. 11. 2021. S tem je pritrdilo tezi tožene stranke, da za nadaljevanje skupščine dne 29. 11. 2021 ni bil potreben nikakršen dogovor. Tožena stranka je stala (in tudi v odgovoru na pritožbo stoji) na stališču, da gre glede nadaljevanja skupščine za avtomatizem ter da je dogovor potreben le, če se od Družbene pogodbe odstopi. Trditev, da bi se družbenika na skupščini dne 25. 11. dogovorila, da se bo skupščina nadaljevala dne 29. 11. 2021, tožena stranka v postopku ni podala.

Po mnenju pritožbenega sodišča je takšno stališče sodišča prve stopnje zmotno. Ni namreč mogoče pritrditi stališču, da se je skupščina po prekinitvi "avtomatično" nadaljevala v ponedeljek, 29. 11. 2021 ob 8.30 uri. Zapis o tridnevni prekinitvi v Družbeni pogodbi ne omogoča avtomatizma pri nadaljevanju skupščine, temveč je potrebna odločitev o dnevu (datumu, uri in kraju) nadaljevanja skupščine. Za "avtomatizem" bi šlo lahko zgolj v primeru, če bi bilo nadaljevanje skupščine časovno in krajevno vnaprej natančno opredeljeno.

Takšno stališče potrjujejo prav okoliščine tega primera. Družbenica B. B. je, z elektronskim sporočilom pooblaščenca G. G. z dne 26. 11. 2021 (priloga B 12), o svojem predlogu za nadaljevanje skupščine dne 29. 11. 2021 ob 8.30 uri obvestila drugega družbenika, njegovega pooblaščenca ter predsedujočega skupščine. V kolikor bi bil datum nadaljevanja skupščine določen že v Družbeni pogodbi, obveščanje o predlaganem datumu nadaljevanja skupščine ne bi bilo potrebno. Poleg tega pa se je tridnevni rok iztekel v nedeljo 28. 11. 2021. Šele ob upoštevanju pravila o štetju rokov iz tretjega odstavka 62. člena OZ je bil (s strani družbenice) predlagan datum nadaljevanja skupščine dne 29. 11. 2021. Nenazadnje je štetje roka ustvarilo zmedo tudi pri družbenici sami, saj je (po pooblaščencu) v elektronskih sporočilih z dne 25. in 26. 11. 2021 sama spreminjala predlagani dan nadaljevanja skupščine (iz ponedeljka 29. 11. 2021 na nedeljo 28. 11. 2021 in nato spet na ponedeljek 29. 11. 2021). Glede na določbo prvega odstavka 62. člena OZ je zmotno tudi sklepanje, da se je tridnevni rok iztekel v ponedeljek ob 8.30 uri, saj se rok, določen v dnevih, konča z iztekom njegovega zadnjega dneva. Iz navedenega torej izhaja, da je bila z Družbeno pogodbo predvidena dolžina roka, torej časovno obdobje, ki mora preteči od nastopa enega pravnega dejstva do nastopa drugega pravnega dejstva. Časovni trenutek (datum) nadaljevanja skupščine z Družbeno pogodbo ni bil določen, temveč ga je bilo potrebno šele določiti.

Nadalje je bilo ugotovljeno, da je datum nadaljevanja skupščine dne 6. 12. 2021 predsednik skupščine določil že na sami skupščini. Ta datum nadaljevanja skupščine je na skupščini izvoljeni predsednik skupščine družbenikoma nato sporočil še s priporočeno pošto. Predsednik skupščine organizira delo skupščine. Zaradi manjšega števila družbenikov v d. o. o. sicer ni potrebno, da bi bil potek zasedanja tako strogo formaliziran kot pri d. d. Že zaradi interne pravne varnosti pa je kljub temu priporočljivo imenovati nekoga, ki naj zasedanje skupščine vodi in poskrbi za to, da se sprejeti sklepi formalno razglasijo ter vpišejo v zapisnik. Predsedujoči skupščine družbe z omejeno odgovornostjo tako začne in zaključi zasedanje skupščine ter vodi razpravo in glasovanje. Eno od pomembnejših pooblastil, ki jih lahko ima, je pooblastilo za razglasitev rezultata glasovanja, to je: ali je predlagani sklep sprejet ali zavrnjen. V teoriji je mogoče zaslediti tudi stališče, da je odločitev o preložitvi skupščine na drug datum v pristojnosti skupščine, družbeniki pa lahko predsednika skupščine za sprejem te odločitve pooblastijo.

V predmetni zadevi se presoja ničnost oziroma izpodbojnost sklepov skupščine, sprejetih na (nadaljevanju) skupščine dne 29. 11. 2021. Družbenica B. B. je predlagala datum nadaljevanja skupščine dne 29. 11. 2021, ki pa ga drugi družbenik ni sprejel. Dogovora z drugim družbenikom o tem, da se skupščina nadaljuje dne 29. 11. 2021, ki bi ga družbenika sprejela na skupščini dne 25. 11. 2021 (oziroma kasneje), tožena stranka niti ne zatrjuje. Glede na šesti odstavek 14. člena Družbene pogodbe pa v primeru nestrinjanja družbenikov velja, da prevlada glas družbenika C. C. Družbenica B .B. zato, brez soglasja drugega družbenika, ni mogla sama določiti datuma nadaljevanja skupščine.

Za odločitev v konkretnem primeru pa ni treba odgovoriti na vprašanje, ali je bil za določitev dneva nadaljevanja skupščine pristojen oziroma pooblaščen predsednik skupščine oziroma ali sta se o datumu nadaljevanja skupščine dne 6. 12. 2021 na skupščini dne 25. 11. 2021 soglasno dogovorila oba družbenika (tožeča stranka trdi, da sta se dogovorila, tožena stranka pa da ne), prav tako pa tudi ni treba presoditi razlogov in posledic daljšega zamika pri nadaljevanju skupščine glede na rok, določen v Družbeni pogodbi. Ta vprašanja bi se lahko zastavljala zgolj pri presoji veljavnosti sklepov skupščine, sprejetih na (nadaljevani) skupščini dne 6. 12. 2021, kar pa ni predmet spora v tej zadevi.

Pri tem ni mogoče niti spregledati, da tožeča stranka družbenici B. B. očita, da je pri predlogu za nadaljevanje skupščine dne 29. 11. 2021 vztrajala prav zato, ker je bila seznanjena, da se skupščine na ta dan družbenik C. C. ne bo mogel udeležiti. Kot pojasnjuje tožeča stranka je bil družbenik C. C. cel teden med 29. 11. in 4. 12. 2021 odsoten, saj je bil v času od dne 29. 11. 2021 (zjutraj) do 4. 12. 2021 na službeni poti v Bosni in Hercegovini, zaradi česar je predsednik skupščine za dan nadaljevanja skupščine določil prvi možni termin, ko sta se skupščine lahko udeležila oba družbenika, njuna pooblaščenca, kot tudi predsednik skupščine, to je za dne 6. 12. 2021. Na očitek, da je družbenica B. B. pri predlogu za nadaljevanju skupščine dne 29. 11. 2021 vztrajala prav iz razloga, da je lahko sama sprejela sporne sklepe (v primeru, da bi bil prisoten družbenik C. C. bi namreč prevladal njegov glas), tožena stranka (niti stranska intervenentka) nista podali pojasnil. Sklicevanje na zavezujoč dogovor v Družbeni pogodbi ni prepričljivo, posebej ker je tožeča stranka trdila in dokazala, da sta se stranki v preteklosti že dogovorili za prekinitev, daljšo od treh dni. Ker nasprotna stranka razlogov za vztrajanje pri tridnevnem roku iz Družbene pogodbe ni ponudila, je na mestu tudi očitek tožeče stranke, da je sklicevanje na pogodbeni rok, zgolj z namenom škodovati nasprotni stranki, v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, to je z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Tako ravnanje pa izpolnjuje tudi zakonski dejanski stan zlorabe pravice (7. člen OZ), za katerega je značilno, da pravico njen nosilec izvršuje z izključnim ali očitnim namenom drugemu škodovati (šikana). Kdor ravna tako, se ne more sklicevati na pravico; njegovo ravnanje je samo "navidezno izvrševanje pravice" (tretji odstavek 7. člena OZ) in je v celoti prepovedano (čista pravna kršitev).

Iz navedenega sledi, da je utemeljena trditev tožeče stranke, da se prekinjena skupščina ni nadaljevala dne 29. 11. 2021, temveč je bila tega dne izvedena skupščina, ki jo je (enostransko) sklicala družbenica z elektronskim sporočilom dne 25. 11. 2021. Skupščina z dne 29. 11. 2021 pa ni bila sklicana v skladu s 508. členom ZGD-1 (po katerem skupščino skliče poslovodja), niti pri njenem sklicu niso bile spoštovane zahteve iz 509. člena ZGD-1 (glede oblike sklica skupščine). Za sklic skupščine z elektronskim sporočilom drugemu družbeniku, je treba ugotoviti, da je tako pomanjkljiv, da je skoraj enako kot da ga ne bi bilo. Pri njenem sklicu pa tudi ni bila spoštovana pravica tožeče stranke do udeležbe na skupščini, ki spada med neodtujljive upravljalske pravice vsakega družbenika kot člana družbe, za uresničitev katere mora poskrbeti sklicatelj (507. člen ZGD-1).

V 1. alineji 390. člena ZGD-1, ki se glede družbe z omejeno odgovornostjo uporabljajo smiselno (522. člen ZGD-1), je za sklepe, sprejete na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1, ali če je bila pri sklicu kršena 1., 2. ali 4. alineja prvega odstavka 296. člena ZGD-1, ali če skupščina ni bila sklicana v skladu s četrtim do šestim odstavkom 296. člena ZGD-1 in prvim odstavkom 297. člena ZGD-1, določa ničnostno sankcijo, razen če se zasedanja skupščine udeležijo vsi družbeniki (drugi odstavek 509. člena ZGD-1). V predmetnem primeru se je skupščine z dne 29. 11. 2021 udeležila zgolj družbenica B. B., ne pa tudi družbenik C. C. Po presoji pritožbenega sodišča je zato tožeča stranka s tožbo utemeljeno zahtevala ugotovitev ničnosti sklepov, sprejetih na skupščini dne 29. 11. 2021.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost navedenih sklepov skupščine tožene stranke, sprejetih na seji skupščine dne 29. 11. 2021. Pri tem je treba zgolj v pojasnilo dodati, da se zaradi jasnosti in določnosti izrek te sodbe glasi tako, kot izhaja iz zapisnika skupščine na A 22 (sklepi sprejeti na "seji skupščine dne 25. 11. 2019, ki se je nadaljevala dne 29. 11. 2019"), pri čemer pa so bili vsi napadi sklepi sprejeti na skupščini dne 29. 11. 2021. Ker je bilo s tem ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku, o podrejenem tožbenem zahtevku ni bilo treba odločati.

S spremembo odločitve o glavni stvari se je spremenil tudi uspeh strank v pravdi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo tudi v delu, v katerem napada odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Tožeča stranka je s tožbo uspela, zato ji je dolžna tožena stranka povrniti vse njene potrebne pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je dolžna tožena stranka povrniti 524,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško in taksno tarifo. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave pritožbe 375 točk, kar znaša 225 EUR (tarifna št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 4,5 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR, kot tudi stroške sodne takse za pritožbo v višini 255 EUR. Tožena stranka mora torej tožeči stranki povrniti skupaj 534,99 EUR stroškov za pritožbo v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

-------------------------------

1Tako kot je bil v vabilu za skupščino že vnaprej določen za naknadni dan zasedanja skupščine.

2V zadevi II Ips 202/2000 je bilo že sprejeto stališče, da način štetja rokov glede sklica skupščine določa Obligacijski zakonik (OZ), saj ZGD-1 tega vprašanja ne ureja. V navedeni zadevi so materialnopravno podlago predstavljale določbe ZGD in ZOR, vendar pa v kasneje sprejeti zakonodaji to vprašanje ni urejeno drugače.

3Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva (prvi odstavek 62. člena OZ).

4N. Plavšak v M. Juhart, N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 385 in 386.

5Povzeto po Š. Ivanko v S. Prelič, B. Zabel, Š. Ivanko, P. Podgorelec, A. Kobal, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 328.

6J. Barbić, Pravo društava, knjiga druga, Društva kapitala, drugo, dopunjeno izdanje, Zagreb, 2001, str. 997.

7Zamisliti si je mogoče hipotetično situacijo, pri kateri želi 50 družbenikov z elektronskimi sporočili, poslanimi ostalim družbenikom, doseči nadaljevanje prekinjene skupščine na določen dan in ob določeni uri. Logično je, da je lahko nadaljevanje zgolj eno, in sicer tisto, ki ga (po usklajevanju z družbeniki) določi predsedujoči skupščine.

8Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da sta C. C. in B. B. brat in sestra (med katerima potekajo številni sodni spori), tožnik je poslovodja družbe, stranska intervenientka pa njena prokuristka. Zaradi prepletenosti njunih odnosov ni bistveno, ali je tožnik svojo odsotnost in razloge zanjo pojasnjeval prav na seji skupščine. Glede na življenjske izkušnje je namreč družbenica za bratovo odsotnost izvedela tudi kje drugje.

9M. Pavčnik v. Juhart, N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 105.

10Prav tako pa niso bili izpolnjeni pogoji za sklic skupščine po 511. členu ZGD-1, saj je bila skupščina že sklicana, določen pa je bil tudi datum nadaljevanja skupščine za dne 6. 12. 2021.

11S. prelič, Dopustnost preklica sklicane skupščine delniške družbe s strani uprave, pravna praksa, 2009, št. 9, str. 6-8.

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 295, 295/2, 296, 296/1, 296/4, 296/6, 297, 297/1, 390, 504, 504/1, 507, 508, 509, 509/2, 522 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 5, 7, 62, 62/1, 62/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.