Jedro

Dejavnost okrepčevalnice ni sorodna dejavnost pisarnam.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja z dne 3.3.1992, s katero je bila zavrnjena izdaja lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti pisarne v okrepčevalnico na parcelnih št. 2483 in 2486/7. V tožbi tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba ni zakonita. Meni, da sporni prostori že sedaj ne funkcionirajo niti v stanovanjske namene, niti v pisarniško dejavnost, temveč so namenjeni trgovanju. Zato dodatna okrepčevalnica v ničemer ne bi spremenila že obstoječega stanja. Sama okrepčevalnica tudi ne bi posegla v skupne prostore, zlasti ne na dvorišču in stanovalci s tem ne bi bili v ničemer prizadeti. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V 1. odstavku 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN) se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. Za območje sporne lokacije je bil sprejet odlok o sprejetju zazidalnega načrta starega mestnega jedra (Uradni list SRS, št. 42/86 - odlok), ki ga je potrebno upoštevati pri reševanju spornega primera.

Odlok o sprejetju zazidalnega načrta starega mestnega jedra v 3. členu določa, da se v 14. kareju, kamor spada tudi območje sporne lokacije, notranja dvorišča namenijo stanovalcem in, da je potrebno obnoviti vse stanovanjske površine. Odlok dalje tudi določa, da je tako v oblikovnem kot v vsebinskem smislu potrebno ohraniti specifično podobo starega mestnega jedra (4. člen), zato je v 8. členu citiranega odloka tudi določeno, da je sicer možno z lokacijskim dovoljenjem dopustiti toleranco pri gabaritih in namembnostih objektov, vendar je ta možna samo v okviru iste ali sorodne dejavnosti, če govorimo samo o namembnosti. Ker dejavnost okrepčevalnice zanesljivo ni sorodna dejavnost pisarnam, je sodišče prepričano, da je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila izdajo lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti pisarne v okrepčevalnico, saj za pozitivno rešitev ni imela nobene zakonske podlage.

Glede na povedano je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporavilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).