Jedro

Zaradi spremenjenih razmer je možno uveljavljati tudi drug predmet ali denarni znesek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se dovoli predlagana sprememba tožbe glede premoženjske in nepremoženjske škode.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo, da se ne dovoli sprememba tožbe za plačilo odškodnine v skupnem znesku 600.000,00 EUR.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka. Ne drži, da je tožnik s spremembo tožbe začel zatrjevati nova dejstva. Glede premoženjske škode je dejansko stanje enako, le višina škode se je v 20-letih spremenila. Gre tudi za spremenjene okoliščine v teku pravde, saj dokončanje hiše ni več možno. Po 20-letnem pravdanju ni pravilna ocena, da sprememba tožbe ni smotrna s stališča ekonomičnosti. Čl. 185/I ZPP je bil nepravilno uporabljen. Nova pravda bi bila nesmotrna, saj bi ponovno odložila dokončno ureditev spornega razmerja med strankami. Na novo je res uveljavljena le nepremoženjsko škoda, ki pa je v tesni zvezi z zatrjevano premoženjsko škodo, saj je zaradi nje tožnik utrpel tudi negmotno škodo. Za spremembo tožbe je osnova tudi v čl. 186 ZPP, saj so se po vložitvi tožbe v 20-letih tržne razmere spremenile, saj so cene nepremičnin rasle hitreje od cen drugih dobrin. Po večletnih neuspešnih poskusih pridobitve dovolj, je dokončanje gradnje nemogoče, zaradi nestabilnosti terena in trase ceste, za kar pa sta odgovorni toženi stranki. Gre za tipičen primer spremembe tožbe zaradi spremenjenih razmer po čl. 186 ZPP.

Prvotožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pri prilagoditvi višine gmotne škode tržnim razmeram po 20-letnem pravdanju ni mogoče govoriti o spremembi istovetnosti tožbenega zahtevka, saj gre le za ohranitev realne vrednosti prvotnega odškodninskega zahtevka.

Poleg tega je tožnik zatrjeval spremenjene razmere, zaradi katerih gradnje ni mogoče dokončati. Po čl. 186 Zakona o pravdnem postopku pa je zaradi spremenjenih razmer možno uveljavljati tudi drug predmet ali denarni znesek.

Zares nov zahtevek je ugotavljanje negmotne škode, ki pa je po navedbah tožnika v tesni zvezi z zatrjevano gmotno škodo in bi bilo nesmotrno, da bi moral tožnik vložiti novo tožbo.

Po čl. 184/II ZPP je možno poleg obstoječega uveljavljati še drug zahtevek, zato ni v nasprotju z zakonom, če tožnik poleg gmotne škode sedaj iztožuje še negmotno škodo. Sodišče pa zaradi načela smotrnosti lahko (in po 20-letnem pravdanju mora) dovoliti opisano spremembo tožbe.

Obstajali so vsi razlogi za spremembo tožbe, zato je pritožbeno sodišče izpodbijan sklep v tem smislu spremenilo.

Ni pa bojazni, da bi uveljavljanje negmotne škode oviralo rešitev zadeve glede gmotne škode, saj lahko sodišče prve stopnje izda delno sodbo ali vmesno sodbo glede gmotne škode; takšna pravnomočna sodba pa bi bila pomembna tudi za odločanje o zahtevku za plačilo nepremoženjske škode.

Glede na to, da je pravda še v teku, bo o pritožbenih stroških obeh strank odločeno s končno odločbo.