Jedro

Po prvem odstavku 25. člena ZOdvT se v postopku v socialnih in upravnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se začne postopek, če ta zakon ne določa drugače. Pomena stvari pa ni mogoče enačiti z obsegom in težavnostjo odvetniške storitve, kot je to storil prvostopni organ. Prav tako pomena stvari ni mogoče izpeljevati iz denarnega ekvivalenta.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Maribor, št. U06172-1311/2013-12 (U94-08) z dne 17. 3. 2014 odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega postopka v znesku 125,50 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 59,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin po veterinarski inšpektorici odločila, da se tožniku za postopek pritožbe zoper odločbo št. U06172-1311/2013-5 (U94-08) z dne 23. 10. 2013 o odvzemu psa priznajo stroški zagovornika v višini 57,60 EUR (ne pa v priglašeni višini 334,28 EUR). V obrazložitvi sklepa navaja, da je bilo iz vsebine pritožbe ugotovljeno, da je pritožba utemeljena, vendar ni potreben nov ugotovitveni postopek, zato je bila v zadevi izdana nova odločba. Pooblaščenec inšpekcijskega zavezanca je v pritožbenem postopku priglasil stroške, pri čemer se je skliceval na 25. člen Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) ter tarifno št. 3210. V zvezi z obsegom in težavnostjo odvetniških storitev je organ ugotovil, da gre glede dejstev in pravnih vprašanj za relativno enostavno zadevo, torej za povsem nezahteven primer, zato se prizna nagrada v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena ZOdvT, ki določa, da se vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali pravnega sredstva. V konkretnem primeru se lahko upošteva vrednost psa ali stroški azila. Ker navedena vrednost ne presega 300,00 EUR, znaša nagrada pri količniku 1 17,00 EUR. Upoštevaje faktor 1,6 znaša nagrada za postopek po tarifni št. 3210 27,20 EUR, za poštne storitve (tarifna št. 6002) 20,00 EUR ter DDV. Priznani stroški skupaj znašajo tako 57,60 EUR.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Meni, da vrednost spornega predmeta znaša 168,85 EUR, kolikor so znašali stroški zavetišča za živali Maribor po računu z dne 10. 9. 2013 in so bili zaračunani lastniku odvzetega psa. Tudi kolikor bi se vrednost predmeta določala po ceni psov v malih oglasih, za 9 let starega psa zagotovo ne bi presegala niti 50,00 EUR. Ker navedeni račun ni bil posredovan tožniku, mu ga je tožena stranka posredovala dne 26. 6. 2014 v izjasnitev. Meni, da je na podlagi navedenega v postopku mogoče določiti vrednost spornega predmeta, zato je odločitev prvostopnega organa pravilna.

Tožnik v tožbi ugovarja, da v upravni zadevi, kjer je izpodbijal dejstvo, da ni skrbnik psa, ni mogoče določiti vrednosti predmeta ne po prvem odstavku 25. člena ZOdvT, ne po tarifnem delu. Dejstvo, da je nekdo skrbnik psa, ima številne pravne posledice, ki jih vnaprej ni mogoče ovrednotiti. Skrbnik psa namreč odgovarja za škodo, ki jo njegov pes povzroči. Prav tako skrbnika psa obvezujejo dolžnosti po Zakonu o zaščiti živali, ki določa prekrške za kršitve obveznosti. Vztraja pri priglašenih stroških za pritožbo z dne 5. 11. 2013 v višini 334,28 EUR ter za pritožbo zoper sklep o stroških z dne 8. 4. 2014 v višini 82,96 EUR, skupaj torej 417,21 EUR. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter samo odloči v zadevi, tako da toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega upravnega postopka v znesku 417,21 EUR. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku 350,00 EUR, vse z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odmera stroškov upravnega – inšpekcijskega postopka, ki se je nanašal na nadzor izvajanja Zakona o zaščiti živali. V navedenem postopku je uradna veterinarka odredila odvzem psa, ki je bil oddan v zavetišče za živali.

Po presoji sodišča vrednosti predmeta v tem postopku ni mogoče določiti po prostem preudarku na podlagi prvega odstavka 25. člena ZOdvT niti tretjega odstavka, kot to smiselno izhaja iz odločbe tožene stranke. Po prvem odstavku 25. člena ZOdvT se v postopku v socialnih in upravnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se začne postopek, če ta zakon ne določa drugače. Pomena stvari pa ni mogoče enačiti z obsegom in težavnostjo odvetniške storitve, kot je to storil prvostopni organ. Prav tako pomena stvari ni mogoče izpeljevati iz denarnega ekvivalenta (vrednost psa oz. stroški azila). Posledično to pomeni, da v obravnavanem primeru vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku, saj za to ni zadosti opornih točk niti objektivnih kriterijev, ki bi omogočili preverjanje pravilnosti navedene vrednosti. Prav tako vrednosti ni mogoče določiti po tretjem odstavku 25. člena ZOdvT, ki se nanaša na primere, ko gre za upravni akt v zvezi z denarno dajatvijo. Sodišče zato pritrjuje tožniku, da se v obravnavanem primeru vrednost predmeta določi po drugem odstavku 25. člena ZOdvT, ki določa, da če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.

V zvezi s priglašeno nagrado pa sodišče ugotavlja, da pooblaščenec tožnika ni pravilno uporabil tarifnega dela ZOdvT. V konkretnem primeru bi namreč moral uporabiti tarifo, ki se nanaša na upravni postopek in ne tarifo, ki je določena za upravni spor. Tarifa za upravni postopek je določena v 2. delu – Izvensodne storitve. Iz opombe 2(1) namreč izhaja, da med izvensodne storitve spada tudi zastopanje v upravnem postopku. Tarifa 3210, na podlagi katere je pooblaščenec priglasil stroške upravnega pritožbenega postopka, namreč sodi v 3. del – Upravni spor, postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdni, nepravdni in posebni postopki, in se torej nanaša na postopke pred sodišči. Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče samo odloči o stvari. V skladu z določbo 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme sodišče odpraviti upravni akt in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Sodišče ugotavlja, da so v konkretnem primeru, ko je sporno le pravno vprašanje, ti pogoji izpolnjeni, saj podatki zadeve in pravna narava dopuščajo, da sodišče meritorno odloči. Sodišče je glede pritožbe tožnika z dne 5. 11. 2013 v zvezi z inšpekcijskim ukrepom kot vrednost spora na podlagi drugega odstavka 25. člena ZOdvT upoštevalo znesek 3.500 EUR. Pri navedeni vrednosti nagrada s količnikom 1,0 znaša 141 EUR. Za ugotovitev nagrade za postopek je treba po tar. št. 2200 navedeni znesek pomnožiti s količnikom 0,5 do 2,5. Sodišče je tožniku priznalo količnik 0,5, saj v pritožbi ne obravnava obsežnejših niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag. Nagrada po navedeni tarifi tako znaša 70,50 EUR. Prav tako je sodišče po tarifi št. 6002 priznalo pavšalni znesek za poštne storitve v višini 20,00 EUR.

V zvezi s pritožbo z dne 8. 4. 2013 je sodišče kot vrednost predmeta upoštevalo znesek 334,28 EUR (tretji odstavek 25. člena ZOdvT), kjer znaša nagrada pri količniku 1,0 30,00 EUR. Ker je pri tem šlo za nadaljnji upravni postopek, se nagrada odmeri po tar. št. 2201. Upoštevaje količnik 0,5 tako znaša nagrada 15,00 EUR. Tožniku pripada tudi pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR. Skupaj tako znaša odvetniška nagrada in stroški za obe vloženi pravni sredstvi 125,50 EUR, temu znesku pa je treba prišteti še 22% DDV.

Stroške upravnega spora je sodišče odmerilo na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določa, da če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku. Vrednost predmeta v upravnem sporu znaša 417,21 EUR. Nagrada s količnikom 1,0 pri navedeni vrednosti znaša 30,00 EUR. Navedeno nagrado je treba po tar. št. 3100 pomnožiti s količnikom 1,3, tako da znaša 39,00 EUR . Tožniku pripada tudi pavšalni znesek za poštne storitve po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR. Za postopek v zvezi z upravnim sporom tako tožniku pripada nagrada in stroški v skupnem znesku 59,00 EUR, k temu pa je treba prišteti še 22% DDV.

Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1. V skladu s pooblastilom iz navedene določbe je zato odpravilo izpodbijani sklep in samo odločilo o spornem predmetu postopka.