Jedro

Odločitev, da sta toženki dolžni tožnici nerazdelno povrniti pravdne stroške, je napačna. Toženki sta navadna sospornika. Tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je tožnica lahko uveljavljala le proti prvi toženki, proti drugi toženki pa takšnega zahtevka ni imela. Proti drugi toženki (ki tožnici ni priznavala lastninske pravice na nepremičnini) bi tožnica lahko uveljavljala le zahtevek za ugotovitev lastninske pravice (četrti odstavek 65. člena ZIZ), vendar pa tožnica takšnega zahtevka ni uveljavljala. Ker pa se druga toženka ni pritožila zoper sodbo prvega sodišča, je ta zoper njo (v odločitvi o stroških postopka) postala pravnomočna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se 2. točka sodbe (odločitev o stroških postopka) spremeni tako, da se glasi: "2. Toženi stranki sta nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.315,69 EUR, druga tožena stranka pa je sama dolžna plačati tožeči stranki še pravdne stroške v znesku 3.482,55 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je nedopustna izvršba na nepremičnine, razvidne iz 1. točke izreka sodbe. Toženima strankama je naložilo nerazdelno plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 4.798,24 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških se pritožuje prva tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o stroških postopkih, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da sta toženi stranki navadna sospornika, zato nista nerazdelno odgovorni za plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Sodišče bi moralo toženi stranki posebej obravnavati ter stroške postopka naložiti toženima strankama ločeno v plačilo. Prva toženka ni odgovorna za plačilo stroškov v znesku 2.166,86 EUR, ki se nanašajo na postavitev začasnega zastopnika druge toženke.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločitev, da sta toženki dolžni tožnici nerazdelno povrniti pravdne stroške, je napačna. Toženki sta navadna sospornika. Tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je tožnica lahko uveljavljala le proti prvi toženki, proti drugi toženki pa takšnega zahtevka ni imela. Proti drugi toženki (ki tožnici ni priznavala lastninske pravice na nepremičnini) bi tožnica lahko uveljavljala le zahtevek za ugotovitev lastninske pravice (četrti odstavek 65. člena ZIZ), vendar pa tožnica takšnega zahtevka ni uveljavljala. Ker pa se druga toženka ni pritožila zoper sodbo prvega sodišča, je ta zoper njo (v odločitvi o stroških postopka) postala pravnomočna.

6. Stroški začasne zastopnice druge toženke bremenijo le drugo toženko, zato je te stroške v znesku 2.166,86 EUR dolžna povrniti tožnici le druga toženka. Preostali pravdni stroški v znesku 2.631,38 EUR bremenijo obe toženki po enakih delih, torej vsako toženko v znesku 1.315,69 EUR (prvi odstavek 161. člena ZPP). Prva toženka je zato dolžna povrniti tožnici le pravdne stroške v znesku 1.315,69 EUR. Druga toženka je poleg "svojega" dela tožničinih stroškov v znesku 3.482,55 EUR glede na pravnomočnost "njenega" dela druge točke sodbe o nerazdelni obveznosti povrnitve pravdnih stroškov tožnici, skupaj s prvo toženko nerazdelno dolžna povrniti tožnici še pravdne stroške v znesku 1.315,69 EUR (v notranjem razmerju med toženkama pa ta znesek v celoti bremeni prvo toženko).

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter spremenilo odločitev o stroških postopka tako, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih prva toženka ni priglasila.