Jedro

V primeru, ko stranka zaradi iste dokazne teme po izdelanem pisnem izvedenskem mnenju predlaga zaslišanje izvedenca, ne gre za nov dokazni predlog, kot je očitno zmotno zaključilo in štelo sodišče prve stopnje, ampak gre za sestavni del dokazovanja z izvedencem, torej za enoten dokaz, kar je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da v zapuščino po pokojni A. A. spadajo denarna sredstva, dvignjena po tožencu v višini 20.421,31 EUR dne 27. 9. 2012 z njenega transakcijskega računa pri B. d.d. Ljubljana in dne 13. 9. 2012 v višini 2.900,00 EUR z njenega srebrnega računa pri C. d.d. Ljubljana (I. točka izreka). Odločilo je tudi o povrnitvi pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se tožena stranka (toženec) po pooblaščencu pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega ostavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Povzema, da je z izpodbijano sodbo sodišče odločilo o le še preostalem delu spornih medsebojnih razmerij, kar samo po sebi kaže na kompleksnost in konfliktnost razmerij in odnosov. Kot relevantno okoliščino izpostavlja, da se ne odloča samo v zvezi s pravdnima strankama in njunim ravnanjem, česar se ne sme zanemariti pri razumevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, saj se stranki zato lahko znajdeta v dokazni stiski, česar sodišče ni upoštevalo in je s tem podana prva nedopustna kršitev pravil postopka, ki je privedla do napačnih zaključkov glede dejanskega stanja. Toženec ni dolžan niti ne more poznati vseh zapustničinih odnosov, ravnanj, njenih poslov in vseh njenih znancev, za poseganje v to sfero tedaj še žive zapustnice tudi ni imel nobenih pooblastil oziroma možnosti. Procesno se je znašel v položaju toženca, ki naj bi pri tem zastopal stališča glede nekega denarnega zneska, ki ga nima in s katerim je razpolagala zapustnica. Ni toženec tisti, ki bi sredstva porabil in bi moral in mogel v zvezi z njimi kaj dokazovati. Vse pojasnjeno velja tudi glede igranja iger na srečo, ki naj bi jih igrala pokojna, saj toženec nima in ni imel možnosti, da to ve, da bi to moglo postati njegovo dokazno breme. V obrazložitvi sodbe je tudi nasprotje med razlogi, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V 24. točki obrazložitve je zapisano, da tožnik ni ustrezno dopolnil dokaznega predloga za zaslišanje L. L., v nasprotju s tem pa je v 20. točki zapisano, da je dokazno breme glede omenjene osebe na tožencu, obrazložitev je zato nerazumljiva in neprepričljiva. Sodišče je kršilo pravila postopka tudi, ker po podaji pripomb na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke s področje psihiatrije ni prišlo do nadaljnjega izvedenskega dela. Toženec je pripombe podal tudi na način, da je pridobil lastno mnenje izvedenca, kar dela pripombe toliko bolj relevantne in jim daje toliko večjo težo. Kljub podanim pripombam toženca sodišče postavljenemu izvedencu ni naložilo opredelitve do pripomb, ni mu odredilo, da svoje delo do konca opravi. Kot izhaja iz 16., 27. in 32. točke obrazložitve je sodišče to opustilo, ker je v zvezi z opredelitvijo izvedenca do pripomb tožencu naložilo plačilo predujma. Takšno postopanje nima opore ne v določilih ZPP ne v sodni praksi. S tem, da je toženec podal pripombe na mnenje, še ni prevzel dokazne pobude. Izhajajoč iz določb 253. in 254. člena ZPP je treba pisno izvedensko mnenje ter dopolnitve tega mnenja bodisi ustne bodisi pisne obravnavati kot celoto, torej kot enoten dokaz. To pomeni, da mora sodišče z zneskom, ki ga pred izvedbo dokaza zahteva od stranke kot predujem za izvedbo dokaza, pokriti tako strošek izdelave izvedenskega mnenja kot tudi morebitnih dopolnitev glede na pripombe pravdnih strank. Izdelava pisnega mnenja in njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem (VSL II Cp 509/2015, VSL I Cp 1672/2020, VSL IV Cp 3360/2013, VSC Cpg 406/2013, VSRS II Ips 498/2001). Ker pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi (VSL II Cp 118/2018), to pa pomeni, da bi se ob takšnem podajanju mnenja moral opredeliti do pripomb strank na že izdelano pisno mnenje. Ker do tega ni prišlo, sta bili s tem kršeni razpravno načelo in načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP, s tem pa je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je vplivala na končno odločitev, saj izpodbijana odločitev v bistveni meri temelji prav na izdelanem izvedenskem mnenju. Nadaljnja procesna kršitev je po navedbi pritožbe zavrnitev dokaznega predloga toženca za zaslišanje bančnih uslužbencev. Obrazložitev sodišča, da navedeni priči ne bi mogli ničesar izpovedati glede svobodne volje pokojne glede dvigov, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, zato nedopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga in po enotnem stališču sodne prakse kršitev načela kontradiktornosti in razpravnega načela, tudi kršitev po že večkrat izpostavljeni 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi poseg v ustavno varovano pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Dokazni predlog se ni omejeval tako ozko, kar je samo po sebi kršitev, toženec pa je že ob zaslišanju pojasnil, da sta dva uslužbenca prišla na dom v zvezi s prekinitvijo vezane vloge. Sodišče je dejansko zavrnilo le dokazni predlog glede D. D., ne pa tudi glede E. E. (glej zapisnik z dne 23. 2. 2023). Neprepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni uspel dokazati, da bi pokojni materi tudi sam posodil 10.000,00 EUR. Pritožba poudarja, da odločitev sodišča v pretežni meri temelji na izvedenskem mnenju, po katerem pokojna zapustnica v času dvigov naj ne bi bila sposobna razumeti in naročiti dvigov in tudi ne pripraviti potrdila glede porabe sredstev. Takšni zaključki so po navedbi pritožbe nasprotni z izpovedbam zaslišanih prič, kar je sodišče pri odločitvi nedopustno zanemarilo, pri čemer izpostavlja izpovedbe prič F. F., G. G., H. H. ter I. I. Izvedenec medicinske stroke za področje psihiatrije po navedbi pritožbe tudi ne more podajati strokovnega mnenja glede sposobnosti pokojne tipkati na pisalni stroj, čeprav mu je sodišče, kot izhaja iz 27. točke obrazložitve, naložilo prav to. Pri tem gre namreč v bistvenem delu za fizične aktivnosti, področje psihiatrije pa se s tem gotovo ne ukvarja. Edina strokovna ugotovitev glede tega izhaja iz zaslišanja priče G. G., ki je z mnenjem v nasprotju. Sodišče je tudi sicer izvedencu prepustilo presojo vprašanj, ki ne sodijo na področje izvedenčeve stroke. Pri dvigu denarja gre za poslovna ravnanja in ne za medicinska vprašanja, zato je na sodišču ocena, za kako zahtevno miselno operacijo pri tem gre. V zvezi z delom izvedenca pritožba še navaja, da je tožnik postavitev izvedenca pravočasno predlagal le glede presoje dvigov denarja, nato pa je sodišče v nasprotju z razpravnim načelom na naroku 3. 6. 2021 kar samo tožniku podalo povsem specificiran predlog, kakšen dokazni predlog naj še doda. Takšno postopanje sodišča po vsebini presega okvire dopustnega materialnega procesnega vodstva in zato odločitev sodišča, ki temelji na tako pridobljenem mnenju, ne more biti pravilna, takšno ravnanje sodišča pa nedopustno. Podani sta dve kršitvi in sicer, da je dokazni predlog podan prepozno, in da je podan po neposrednem navodilu sodišča oziroma kar po sodišču samem. Zaradi nepravilne odločitve o glavni stvari je posledično nepravilna tudi odločitev o stroških postopka, v nobenem primeru pa tožnik ni v sporu uspel v celoti, da bi se vse stroške postopka lahko naložilo v plačilo tožencu. Prav tako toženec ni dolžan nositi stroškov, ki so nastali s tem, da je tožnik večkrat menjal pooblaščence, ki so se morali seznanjati s spisom. Toženec predlaga ugoditev pritožbi z zavrnitvijo zahtevka s stroškovno posledico, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka (tožnik) po pooblaščenki obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je, kot je pravilno in skladno s spisovnim gradivom pojasnilo tudi v razlogih izpodbijane sodbe1, v predmetni pravdni zadevi odločilo tretjič in sicer s sedaj izpodbijano sodbo le še o zahtevku, da v zapuščino po pokojni materi pravdnih strank spadajo tudi denarna sredstva na dveh bančnih računih zapustnice, ki jih je pred njeno smrtjo (op. zapustnica je umrla 5. 10. 2012) med pravdnima strankama nesporno dvignil toženec.

6. Ob trditveni podlagi pravdnih strank glede še spornega zahtevka, ki je povzeta tudi v razlogih sodbe2 , je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov3 ob pravilno opredeljeni materialnopravni podlagi4 tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo te kršitve je v tem, da se sodbe zaradi pomanjkljivosti, nejasnosti ali vsebinskih nasprotij glede odločilnih dejstev ne da preizkusiti. Takšnih nasprotij pa sodba tudi v razlogih, ki jih izpostavlja pritožba (obrazložitev v točkah 20 in 24), nima in omogoča pritožbeni preizkus.

7. Sodišče prve stopnje je kot nesporno med pravdnima stranka štelo pooblastilo, ki ga je dala mati tožencu osem mesecev pred smrtjo za dvig denarnih sredstev na njenih računih pri dveh bankah in tudi ni bilo sporno, da je sporna dviga pri bankah pred smrtjo matere opravil tožene sam. Temu pritožba ne nasprotuje. Sporno med pravdnima strankama pa je bilo, v kakšen namen sta bila dviga opravljena in ali je bila v času dvigov glede na zdravstveno stanje zapustnica sposobna tožencu odrediti dvig denarja in ga porabiti za lastne potrebe oziroma z njim razpolagati, kot je zatrjeval toženec.

8. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri dejanskih zaključkih glede zdravstvenega stanja in psihofizičnih sposobnosti zapustnice v času dvigov denarja oprlo, poleg zaslišanih prič, med njimi tudi štirih zdravnikov, tudi na izvedensko mnenje v pravdi določenega izvedenca psihiatra5. 9. Ni sporno, da je dokaz z določitvijo izvedenca psihiatra predlagal tožnik. V zvezi z delom izvedenca pritožnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita dve postopkovni kršitvi, prekoračitev materialnega procesnega vodstva sodišča (ki ga opredeljuje 285. člen ZPP), kot tudi, da je dokazni predlog podan prepozno. Slednje pritožnik ne konkretizira tako, da bi jo sodišče druge stopnje moglo vsebinsko in tudi glede dopustnosti uveljavljanja v pritožbenem postopku (286.b člen ZPP) preizkusiti. Kršitev pravil o prekluziji, v kolikor z očitkom o prepoznem dokaznem predlogu na to sploh meri pritožba6, predstavlja postopkovno kršitev relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ugovarjanje procesnim kršitvam stranke mora biti dovolj določno in konkretno, čemur pa pritožnik glede obravnavanega očitka ni zadostil. Na posplošene pritožbene očitke pa pritožbeno sodišče ne more in tudi ni dolžno odgovoriti. Tudi kršitev določbe 285. člena ZPP, ki opredeljuje materialno procesno vodstvo sodišča, je postopkovna kršitev relativnega značaja. Zapisnik o naroku glavne obravnave z dne 3. 6. 2021, na katerega se sklicuje pritožnik, potrjuje, da je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da dokazni predlog za določitev izvedenca psihiatra dopolni7. Na tem naroku sta bili, kot izhaja iz zapisnika,8 navzoči obe pravdni stranki, torej tudi toženec, ki procesne kršitve v smeri prekoračenega materialnega procesnega vodstva na naroku ni uveljavljal. Kršitve določb pravdnega postopka, razen tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma,9 je po določbi 286.b člena ZPP treba uveljaviti takoj, ko je to mogoče, kršitve, na katere se stranka sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.10 Določba 286.b člena ZPP uzakonja breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, kasnejše grajanje, tudi v pravnih sredstvih, pa se upošteva le, če stranke izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde prej ni mogla uveljaviti11. Ker pritožba ne pojasni razlogov, čemu postopkovno kršitev prekoračenega materialnega procesnega vodstva uveljavlja šele v pritožbi, četudi v pritožbi izrecno navaja, da je bila storjena že na v pritožbi izpostavljenem naroku, ta očitek zaradi neizkazanega pogoja nekrivde v pritožbenem postopku ni upošteven.

10. Treba pa je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje pri izvajanju dokaza z izvedencem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Spisovni podatki potrjujejo pritožbene navedbe, da je na pisno izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v pravdi določeni sodni izvedenec psihiater J. J., dr. med.,12 toženec podal pripombe13 in k vlogi priložil in se tudi skliceval na psihiatrično mnenje psihiatra K. K. ter predlagal zaslišanje v pravdi določenega izvedenca, podredno tudi zaslišanje K. K. ter podredno tudi njuno soočenje.

12. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da je po tožencu k pripombam na v pravdi izdelano izvedensko mnenje priloženo mnenje psihiatra (sicer tudi izvedenca psihiatrične stroke), ob nestrinjanju nasprotne stranke z njim14, upoštevati le kot del trditvene podlage toženca. Šteti ga je torej kot del toženčevih pripomb na izdelano izvedensko mnenje v pravdi in ne kot dokaz z izvedencem, ki ga v pravdi (po dokaznem predlogu stranke) določi sodišče in ki dokazovanje z njim tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP).

13. Obrazložilo je, da sodno določenemu izvedencu ni naložilo dopolnitve izvedenskega mnenja in tako ni ugodilo dokaznemu predlogu toženca, ker toženec ni založil predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja, v pozivnem sklepu 25. 5. 2022 pa je bil (na podlagi določbe 153. člena ZPP) opozorjen na pravno posledico neplačila. V pravdi izdelano izvedensko mnenje je sprejelo kot popolno in argumentirano15. 14. Takšnim razlogom pritožba utemeljeno nasprotuje in izpostavlja, da takšno postopanje sodišča nima opore v določbah ZPP niti sodni praksi, saj gre za enoten dokaz z izvedencem. V primeru, ko stranka zaradi iste dokazne teme po izdelanem pisnem izvedenskem mnenju predlaga zaslišanje izvedenca, ne gre za nov dokazni predlog, kot je očitno zmotno zaključilo in štelo sodišče prve stopnje, ampak gre za sestavni del dokazovanja z izvedencem, torej za enoten dokaz, kar je tudi ustaljeno stališče sodne prakse. Tudi predujem za nadaljnjo izvedbo dokaza z izvedencem mora založiti tista stranka, ki je dokaz z izvedencem predlagala, v tem primeru torej tožnik16. Podatki spisa potrjujejo, da je bil toženec s sklepom 25. 5. 2022 na podlagi 153. člena ZPP pozvan k plačilu predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja s pravno posledico za primer neplačila, toženec pa se je na sklep odzval z vlogo 26. 7. 202217, v kateri je sklepu nasprotoval z navedbami, da je sklep brez pravne podlage. Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku glavne obravnave zavrnilo (med drugim tudi) predlog za dopolnilno zaslišanje izvedenca psihiatra dr. J. J.18, odločitev pa obrazložilo v izpodbijani sodbi z zgoraj že povzetimi razlogi.

15. Zavrnitev predloga stranke za zaslišanje izvedenca lahko predstavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP19, če razlogi za to niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Ali je bila takšna kršitev storjena, pa stranka ne ve, dokler sodišče svoje odločitve o tem ne obrazloži in je zato tudi prej ne more uveljaviti20. Ob obrazloženem je pritožbena graja in uveljavljanje te postopkovne kršitve glede na ugotovljene okoliščine primera v pritožbenem postopku ob določilu 286.b člena ZPP upoštevna.

16. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz21, v sodni praksi pa je ob tem, ko pisna izvedba dokaza z izvedencem postaja pravilo, ustaljeno stališče, da je zaslišanje izvedenca potrebno, kadar ima stranka na pisno izvedensko mnenje obrazložene pripombe in terjajo pojasnila o pravno pomembnih dejstvih, čemur je toženec s pripombami na izvedensko mnenje, kot je zgoraj že obrazloženo, zadostil. Pritrditi je zato pritožbi, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo predloga za zaslišanje izvedenca iz že obrazloženo postopkovno napačnih razlogov toženca prikrajšalo za možnost sodelovanja v dokaznem postopku in učinkovitega preizkusa pisnega izvedenskega mnenja, s čimer je storilo pritožbeno utemeljeno očitano postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP22. 17. Ta postopkovna kršitev narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (354/I ZPP), v katerem bo moralo sodišče ugotovljeno kršitev odpraviti z dopolnitvijo dokaznega postopka še z neposrednim zaslišanjem izvedenca, s čimer bo tožencu omogočeno, da v zvezi s pripombami na njegovo mnenje od izvedenca dobi pojasnila, strankama pa bo tako tudi omogočen neposredni dialog z izvedencem. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožbena obravnava v obravnavanem primeru ne bi bila bolj ekonomična in bi lahko bolj zavlekla postopek, kot dopolnitev dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj je treba upoštevati, da izvedensko mnenje ni edini dokaz, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo dejanske zaključke o psihofizični sposobnosti zapustnice v spornem obdobju. V dokaznem postopku je poleg pravdnih strank že neposredno zaslišalo tudi več prič, med njimi tudi štiri zdravnike, in upoštevati je tudi, da gre za cel sklop dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku, iz podatkov spisa pa je nenazadnje tudi razvidno, da ima tožnik že odobreno brezplačno pravno pomoč za stroške postopka (kamor spadajo tudi izvedenski stroški) le pred sodiščem prve stopnje. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tako tudi ne bo huje poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi v danem primeru pretehtala nad pravico strank do pritožbe in dvostopenjskega sojenja.

18. Sodišče prve stopnje bo moralo po dopolnjenem dokaznem postopku, pri čemer napotila sodišču prve stopnje izhajajo že iz zgoraj obrazloženega, znova odločiti o še spornem tožbenem zahtevku. Ob relevantni trditveni podlagi pravdnih strank in materialnem pravu bo moralo ponovno presoditi vse izvedene dokaze in ugotovili vsa pravno odločilna dejstva, pri izdelavi sodbe pa upoštevati tudi napotila iz prejšnjih razveljavitvenih sklepov in sodbo ustrezno obrazložiti. Ker že navedena postopkovna kršitev predstavlja utemeljen razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe in bo sodišče moralo o zahtevku po dopolnjenem dokaznem postopku ponovno odločiti, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ne bo določneje opredelilo.

19. Odločitev sodišča druge stopnje o razveljaviti sodbe sodišča prve stopnje glede glavne stvari ima za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve, saj je le-ta odvisna od končnega uspeha strank v pravdi (154. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo o povrnitvi stroškov postopka ponovno odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari.

20. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Primerjaj 11. in 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Točke od 1 do 10 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 5 Točke od 25 do 31 obrazložitve izpodbijane sodbe. 6 Določbi 286 in 286.a člena ZPP. 7 O tem, da se natančno in določno izjavi v dokaz katerih trditev predlaga ta dokaz in sicer ali zgolj glede sposobnosti zapustnice dvigniti denarna sredstva z osebnih računov ali tudi glede sposobnosti zapisa potrdila. 8 List. št. 386-387 v spisu. 9 Drugi odstavek 350. člena ZPP. 10 Primerjaj 286.b člen ZPP. 11 Namen te določbe je, da se morebitna storjena kršitev še pravočasno odpravi že pred sodiščem prve stopnje. 12 Izvedensko mnenje sodnega izvedenca z dne 20. 1. 2022 na list. št. 460-466 v spisu. 13 Vloga toženca z dne 23. 3. 2022 s prilogama B7 in B8 v spisu. 14 Vloga tožnika z dne 14. 4. 2022 v spisu. 15 Točke 16 in 27 ter 32 obrazložitve izpodbijane sodbe. 16 Okoliščina, da je tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za stroške postopka, ne more biti razlog za odstop od predstavljenega stališča niti podlaga za to, da bi se finančno breme dokazovanja tekom postopka prevalilo na nasprotno stranko.) 17 Vloga toženca z dne 26. 7. 2022 na list. št. 510 v spisu 18 Zapisnik zadnje glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje z dne 23. 2. 2023. 19 Postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP. 20 Podobno npr. tudi odločbi VS RS II Ips 425/2011, III Ips 106/2011. 21 Člen 253 ZPP. 22 Primerjaj npr. odločbo VS RS II Ips 259/2016.