Jedro

Predpogoj za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine je smrt zavarovanca ali upokojenca. Do pravnomočnosti odločbe o razglasitvi pogrešanega za mrtvega velja domneva, da je pogrešana oseba še živa.

Vsi upravičenci do družinske pokojnine so v enakem položaju. Pravico lahko uveljavljajo šele po smrti (dejanski ali domnevni) zavarovanca ali upokojenca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita prva točka dokončne odločbe tožene stranke št. P-2028333 z dne 14. 10. 2004 in odločba št. 32 2028333 z dne 26. 5. 2004 ter da se tožeči stranki prizna pravica do družinske pokojnine (K. H. od 1. 4. 1998 do 1. 12. 2002, M. Š. pa od 1. 4. 1998 do 31. 8. 2003) oziroma, da se izpodbijani odločbi odpravita in da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajala je, da ji sodišče prve stopnje ni dovolilo vložiti pripravljalne vloge. S takšnim nezakonitim postopanjem, ko je sodnica pripravljalno vlogo tožeči stranki vrnila s trditvijo, da v njej ni nič novega ali pomembnega, ne da bi se do navedb v njej opredelila, je bilo tožeči stranki onemogočeno predstaviti svoje argumente in dokaze ter izjasniti se o navedbah tožene stranke. Navedeno absolutno bistveno kršitev je tožeča stranka uveljavljala že v pritožbi, sodišče druge stopnje pa se do teh pritožbenih navedb ni opredelilo. Nadalje navaja, da drugi odstavek 157. člena ZPIZ-1 ne more veljati v primeru, ko stranka iz objektivnih razlogov določenih v zakonu ne more vložiti zahteve za priznanje določene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj bi bila drugačna interpretacija te določbe diskriminatorna in protiustavna. Na nedoslednosti v zakonodaji je tožeča stranka opozarjala že v tožbi in tudi v pritožbi, vendar se sodišči do teh navedb nista ustrezno opredelili. Poudarja, da sodišča ne bi smela zgolj pasivno spremljati delovanja države, če je to v nasprotju z Ustavo, saj od najbolj šibkih članov družbe ni mogoče pričakovati, da bodo sami sprožali ustavne pobude. Ustava zagotavlja enakost pred zakonom, otrokom, še posebej tistim, ki nimajo staršev, pa tudi posebno varstvo in skrb. Tudi Konvencija o otrokovih pravicah v 2. členu določa, da bodo države otrokom jamčile enake pravice brez razlikovanja glede položaja staršev. Določba drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 oz. interpretacija te določbe, kot ji sledita tožena stranka in sodišči prve in druge stopnje, pa postavlja v neenakopraven položaj otroke, katerih starši so umrli, in otroke, katerih starši so bili pogrešani in kasneje razglašeni za mrtve. Prvi bodo lahko uveljavljali družinsko pokojnino od dneva smrti roditelja naprej, drugi pa zaradi kombinacije določb 82. in 84. člena Zakona o nepravdnem postopku ter določb ZPIZ-1 šele štiri leta in pol po smrti, če bi postopek razglasitve za mrtvega potekal v idealnih okoliščinah oz. rokih. Ker je namen družinske pokojnine, da svojcem pokojnega nudi socialno varnost zaradi izgubljenega vira dohodka zaradi smrti bližnje osebe, za takšno razlikovanje ni razumnega razloga. Tožeča stranka je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da začne postopek za oceno ustavnosti določb ZPIZ-1, ki se nanašajo na pridobitev družinske pokojnine za tiste primere, ko je zavarovanec razglašen za mrtvega.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki se nanaša na postopanje sodišča prve stopnje, ko tožeči stranki na naroku za glavno obravnavo ni dovolilo vložiti pripravljalne vloge, ni utemeljen. Takšno postopanje sodišča namreč temelji na določbi 16. člena ZPP, ki določa, da če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih stranke opravijo zunaj naroka pisno, na naroku pa ustno. S tem, ko je sodišče prve stopnje citirano določbo dosledno upoštevalo, je ravnalo pravilno in zakonito. Takšno ravnanje pa ne more predstavljati bistvene kršitve določb postopka.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Pravno podlago za odločitev v predmetni zadevi predstavljajo določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki razlikujejo med pridobitvijo pravice, ki nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, ter med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice. Ta je za vse osebe iz drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 vezan na čas vložitve zahteve pri toženi stranki, ne glede na morebitno prejšnje izpolnjevanje pogojev ter ne glede na razloge, zaradi katerih je bila zahteva vložena šele kasneje. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje pri presoji, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do izplačevanja družinske pokojnine, pravilno uporabili določbe 157. člena ZPIZ-1. 10. Prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1 se nanaša le na osebe, ki so bile (do pridobitve pravice do pokojnine) zavarovane. Ker otroci v nobenem primeru niso pokojninsko in invalidsko zavarovani po starših, je potrebno predmetno zadevo presojati po drugem odstavku 157. člena ZPIZ-1. Ta pa določa, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča, kar med pravdnima strankama tudi ni sporno, izhaja, da je tožeča stranka zahtevo za priznanje družinske pokojnine pri toženi stranki vložila dne 19. 4. 2004. To pomeni, da bi se lahko družinska pokojnina izplačevala od 1. 11. 2003 dalje, seveda pod pogojem, da bi bili na ta dan izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za pridobitev družinske pokojnine, tako na strani zavarovanca kot tudi na strani družinskih članov. Ker sta bila takrat tako K. H. kot tudi M. Š. starejša od 18 let, nista pa se več redno šolala, glede na določbo 116. člena ZPIZ-1 nista izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke zakoniti, ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

12. Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca (8. člen ZPIZ-1). Ne gre za (podedovano) pravico iz obveznega zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca, ker je ta neodtujljiva osebna pravica (5. člen ZPIZ-1), temveč za posebno pravico izrecno določenih družinskih članov iz naslova zavarovanja za primer smrti. Predpogoj za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine je zato smrt zavarovanca ali upokojenca.

13. ZPIZ-1 v tretjem odstavku 109. člena določa, da ima enake posledice kot smrt tudi pravnomočna odločba o razglasitvi zavarovanca za pogrešanega. Taka določba je nekoliko netočna, ker zakonodaja ne pozna odločbe o razglasitvi osebe za pogrešano, temveč odločbo o razglasitvi pogrešanega za mrtvega (člen 82 in naslednji Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86). Vendar je jasno, da je imel zakon v mislih tako odločbo, ki je (kot ugotavlja že revizija sama) konstitutivna: vzpostavlja pravno domnevo smrti, ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt. To pa pomeni, da do njene pravnomočnosti velja domneva, da je pogrešana oseba še živa.

14. Vsi upravičenci do družinske pokojnine so zato v enakem položaju. Uveljavljajo jo lahko šele po smrti (dejanski ali domnevni) zavarovanca ali upokojenca. Pred tem zahteve za izplačevanje družinske pokojnine nihče od njih niti ne more vložiti. Razlika, ki jo zatrjuje revizija, ne nastaja zaradi ureditve v 109. in 157. členu ZPIZ-1, temveč je posledica ureditve postopka o razglasitvi pogrešancev za mrtve v Zakonu o nepravdnem postopku.

15. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.