Jedro

Solastnik z vlaganjem v solastno stvar ne more spremeniti solastninskega deleža brez soglasja solastnika.

Izrek

Pritožba nasprotnega udeleženca S. P. se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se opravi delitev nepremičnine nepravdnih strank, parc.št. 72/4, stanovanjska stavba 429 m2, vpisane v vložek št. 782 k.o. A., katere solastnika sta nepravdni stranki, vsaka do 1/2, s prodajo te stvari in z razdelitvijo izkupička od prodaje med nepravdni stranki skladno z višino njunih solastninskih deležev, s tem da se izklicna cena za prodajo te stvari določi v znesku 23.000.000,00 SIT. Sklenilo je še, da je dolžan nasprotni udeleženec predlagateljici v roku 15 dni plačati sorazmerni del skupnih stroškov tega postopka v znesku 405.370,65 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne zamude do dneva plačila.

Proti takšnemu sklepu se pritožujejo po svoji pooblaščenki nasprotni udeleženec S.P. ter B.P., in D.P.. Pooblaščenka uvodoma v pritožbi navaja, da v postopku priglašata svojo udeležbo solastnika parcele 148 k.o. A., B.P. in D.P. na podlagi 20. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj utegne biti s civilno delitvijo prizadeta njuna lastninska parceli na parceli št. 148 k.o. A. in na njej stoječih nepremičnin. Pritožniki vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 336. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP: bistvene kršitve postopka, prekoračitve predloga, protispisnosti (opustitev napotitve stranke na pot pravde), nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Menijo, da je sodišče odločalo izven predloga predlagateljice za delitev solastnine, ki izrecno navaja le stanovanjsko hišo, stoječo na parceli št. 72/4 k.o. A., vpisano v vložni št. 655. Predmet civilne delitve med solastniki je po stališču pritožnikov lahko le tista nepremičnina, ki je na podlagi izvršilnega naslova oziroma po zemljiškoknjižnih podatkih solastnina, to pa je v konkretni zadevi izključno stanovanjska hiša, ki stoji na parceli št. 72/4 k.o. A., vpisani v vložni št. 665. Predmet cenitve in civilne delitve solastnine tako ne moreta biti parceli št. 148 in 113 k.o. A. in tudi ne nepremičnine, ki niso stanovanjska hiša s št. A. 39, skratka nepremičnine, ki niso navedene v izvršilnem naslovu in na katerih po podatkih zemljiške knjige predlagateljica ni solastnica do 1/2 in za katere tudi s kakšno drugo listino ni izkazala njene solastninske pravice in solastninske pravice nasprotnega udeleženca. Kolikor predlagateljica meni, da predstavljajo solastnino do 1/2 tudi preostale nepremičnine in sicer gospodarsko poslopje ter garaža, stoječa na parceli št. 72/4 k.o. A. ter deli parcele št. 148 in 113 k.o. A. oziroma kolikor je menila, da je s predlogom za razdružitev solastnine hkrati predlagala tudi razdružitev preostalega skupnega premoženja (čeprav v predlogu tega ni navedla) gre po oceni pritožnikov za vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K. in za vprašanje o spornih dejstvih, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V skladu z 9. členom ZNP bi zato moralo sodišče predlagateljico napotiti na pravdo, saj reševanje tovrstnih vprašanj v nepravdnem postopku ni dopustno, niti z uporabo 2. odstavka 17. člena ZNP. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo poseglo v pravice lastnikov parcel št. 148 in 113, ki niso bili udeleženci postopka in je bilo tako kršeno načelo kontradiktornosti postopka. Spoštovanje ustreznega postopka je tudi procesna pravica pritožnika, ki je sicer bil stranka postopka na prvi stopnji, kar mu zagotavlja pravico do navedb in dokaznih predlog ter izjav, ki mu v nepravdnem postopku ni bilo zagotovljeno. Po ugotovitvah sodnega cenilca, ki ga je imenovalo sodišče, je gospodarski objekt prizidan k stanovanjski hiši ob južni fasadi stanovanjske hiše in je zgrajen pred več kot 100 leti. Predlagateljica ne navaja, da bi sodelovala pri obnovi, ki se je izvajala v letu 2000. Garaža je po ugotovitvah sodnega cenilca prizidana ob južni fasadi gospodarskega objekta leta 2000 in gre torej za nov objekt. Gospodarski objekt in garaža nista zajeti v izvršilnem naslovu, po katerem je predmet skupnega premoženja in solastninske pravice izključno stanovanjska hiša, stoječa na parceli 72/4. Nobeden izmed navedenih objektov tudi ne predstavlja neločljivega sestavnega dela stanovanjske hiše, na kateri je predlagateljica uveljavljala skupno lastnino in na kateri ji je sodišče na podlagi zamudne sodbe priznalo solastninsko pravico do 1/2. Če predlagateljica trdi drugače, gre za spor o dejstvih in bi moralo sodišče predlagateljico ali udeleženca napotiti na pravdo in jima tako zagotoviti procesne pravice po pravilih pravdnega postopka. Sodišče takšni trditvi ne more nekritično slediti in jo upoštevati, saj gre za dokazno nepodprte navedbe in sporno dejstvo. Obrazložitev v izpodbijanem sklepu, da stanovanjska hiša očitno stoji le na parceli št. 72/4 in da so ostali podatki, s katerimi razpolaga sodišče, pač neusklajeni, je tudi v očitnem nasprotju s sklepom z dne 11.10.2004, s katerim je sodišče izvedencu - cenilcu naložilo cenitev celotne stavbe (očitno je mislilo vseh stavb) na parceli št. 72/4, vključno z delom stavbnega zemljišča, za katerega cenilec ocenjuje, da se nahaja že na sosednjih parcelah, kot tudi vrednost dela stavbe, ki se po podatkih iz aeroposnetka na št. 26 spisa, nahaja na parceli št. 148 in parceli št. 113 k.o. A.. In tudi v nasprotju z ugotovitvami cenilca v dopolnitvi cenitvenega poročila iz aprila 2005, da stanovanjska stavba sega v parcelo št. 148, po oceni cenilca za 40 m2 in v parcelo št. 113 v izmeri 40 m2, zaradi česar je cenilec pri oceni vrednosti nepremičnine upošteval tudi vrednost navedenega dela parcel št. 148 in 113 k.o. A.. Zmotno je bilo ugotovljeno dejansko stanje in sprejeta napačna dokazna ocena glede dejanskega stanja stanovanjske hiše na parceli št. 72/4 k.o. A. v naravi. Aeroposnetek - priloga cenitvenega poročila na list. št. 26 kaže, da del nepremičnine, v naravi del stanovanjske stavbe nedvomno stoji na parceli 148 in del na parceli 113 k.o. A.. Tako ugotavlja tudi sodni cenilec. Na podlagi dejstva, da se zemljiškoknjižni podatki o parcelah 148 in 113 glede vrste rabe (kjer sta parceli opredeljeni kot vinograd) ne ujemajo z aeroposnetkom, pa ni mogoče narediti zaključka, da so podatki zemljiške knjige in katastra o vrsti rabe točni in aeroposnetek napačen. Dokaz stanja v naravi je aeroposnetek in če ta ne ustreza zemljiškoknjižnim podatkom glede namembnosti, gre za neusklajeno zemljiškoknjižno in katastrsko stanje s stanjem v naravi. Gotovo pa to ne vodi v zaključek, ki ga je sprejelo sodišče, da cenilec ni zajel v cenitev stavbe, ki stoji na sosednji parceli št. 148 in 113. Cenilec v cenitvenem poročilu izrecno poudarja, da je to moral storiti in tudi iz sklepa o odreditvi cenitve je razvidno, da mu je sodišče prav takšno nalogo tudi izrecno naložilo. Neusklajenost evidenc katastra in zemljiške knjige s stanjem v naravi in nesoglasje strank o tem pa je spor o dejstvih. Zato bi sodišče moralo eno ali drugo stranko napotiti na pravdo, ne pa o spornih dejstvih samo odločati. Med strankama so očitno sporna dejstva o obsegu solastnih nepremičnin, saj razen za stanovanjsko hišo na parceli št. 74/2 k.o. A. ne obstoji izvršilni naslov. Odločanje sodišča o civilni delitvi s prodajo je tudi preuranjeno, saj bi morala biti predhodno urejena pravna razmerja med lastniki parcel št. 148 in 113 k.o. A. ter prvotnima udeležencema tega postopka po pravilih, ki jih za gradnjo na tujem zemljišču določa SPZ. Sodišče z odločitvijo o prodaji delov parcel št. 148 in 113 k.o. A., last tretjih ni upoštevalo 18. člena SPZ, ki določa, da je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine in 2. odstavka 7. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, ki za nepremičnino kot osnovno enoto določa parcelo, ki mora imeti svojo parcelno številko. Tega pogoja ne izpolnjujeta dela parcele 148 in 113 in zato pravni promet z delom le-teh ni dopusten, njihova vrednost pa je kljub temu v cenitvi. Poleg tega se natančno ne ve, kateri del prej navedenih parcel je zajet v cenitev, saj je za tovrstne naloge strokovno usposobljena oseba le geometer, ne pa cenilec gradbene stroke. Pojma "pripadajoče zemljišče" ali "funkcionalno zemljišče" sta pravno neopredeljena pojma in ju zakonodaja ne pozna. Nedoločen del zemljišča brez svoje parcelne številke ne more biti predmet pravnega prometa in zato tudi ne civilne delitve s prodajo. Odločitev o stroških postopka ni pravilna. Vrednost spornega predmeta je opredeljena s predlogom predlagateljice na 2.100.000,00 SIT in se v teku postopka ne more spreminjati. Zato stroški za sodne takse za sklep ne morejo znašati 460.000,00 SIT. Stroški za takso za predlog in sklep niso skupni stroški, temveč stroški predlagateljice, njene stroške pa je dolžna sama nositi. Pritožniki predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje in odločitev o stroških pritožbe pridrži do odločitve o zadevi.

Na pritožbo je že po izteku zakonskega roka (1. odst. 344. člena ZPP) predlagateljica podala odgovor. Meni, da pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena in se strinja z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pritožbo B.P. in D.P., ki sta jo vložila zoper izpodbijani sklep po pooblaščenki s sklepom z dne 21.2.2006 zavrglo kot nedovoljeno (343. člen ZPP), ker pritožnika nista nepravdni stranki v zadevi N 1/2003. Zoper navedeni sklep pritožba ni bila vložena, zato se je pritožbeno sodišče ukvarjalo s pritožbo, kolikor se nanaša na nasprotnega udeleženca S.P..

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev nepremičnine, s parc. št. 72/4, vl. št. 782 k.o. A. (predlagateljica nima prav, ko meni, da gre za pisno pomoto glede številke vložka, saj je bil za navedeno parc. št. 72/4 izveden odpis parcele iz vložka št. 655 k.o. A.) opravi s prodajo nepremičnine in z razdelitvijo izkupička od prodaje med nepravdni stranki skladno z višino njunih solastninskih deležev. Prodaji nepremičnine in razdelitvi izkupička med nepravdni stranki, glede na višino njunih solastninskih deležev, nasprotni udeleženec ne nasprotuje, nasprotuje pa temu, da bi bilo razen stanovanjske hiše v A. na parceli št. 72/4, predmet prodaje in razdelitve izkupička več od tega, in sicer gospodarsko poslopje ter garaža, stoječi na parceli št. 72/4 k.o. A. ter deli parcele št. 148 in 113 k.o. A..

Iz pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v K., z dne 30.10.2002 je razvidno, da obsega skupno, z delom v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca nepremičnino, s parc. št. 72/4, ki je vpisana v vl. št. 655, k.o. A. in ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo A. 39, s pripadajočim zemljiščem in da na tem skupnem premoženju pripadata udeležencema deleža vsakemu do 1/2. Takšno stanje je bilo vpisano tudi v zemljiško knjigo in glede na vpisano zemljiškoknjižno stanje je predlagateljica tudi predlagala delitev solastnine.

Res je, da je sodišče prve stopnje naložilo izvedencu, da dopolni cenitveno poročilo (sklep N 1/03 z dne 11.10.2004 na list. št. 44-45 spisa) iz avgusta 2004 v zvezi s cenitvijo nepremičnine pravdnih strank, parc. št. 72/4, vpisane v vl. št. 655 k.o. A. tako, da v cenitvenem poročilu oceni vrednost celotne stavbe in vrednost stavbišča, to je parc. št. 72/4 k.o. A. in zemljišča na katerem stoji stavba na parc. št. 72/4 k.o. A., vključno z delom stavbnega zemljišča, za katerega cenilec ocenjuje, da se nahaja že na sosednjih parcelah št. 113 in 148 k.o. A., kot tudi, da oceni celotno pritličje nepremičnine tudi v delu, kjer se nahaja gospodarsko poslopje, nad katerim je v nadstropju senik in vhodni nadstrešek verande ob severni fasadi. Vendar pa takšen sklep ne pomeni , da je sodišče izvedencu naložilo ocenitev nepremičnin, ki ne morejo biti predmet delitve v tem nepravdnem postopku. Izvedencu je bila naložena dopolnitev cenitvenega poročila, ker v prvem poročilu ni ocenil vseh solastnih nepremičnin. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do pomislekov izvedenca, da ocenjevana stanovanjska stavba ne stoji v celoti na parc. št. 72/4 k.o. A., pač pa delno tudi na parc. št. 148 k.o. A., s tem ko je, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, pravilno ugotovilo, da pomisleki izvedenca niso utemeljeni, saj je iz aeroposnetka (na list. št. 26 spisa), na katerega je izvedenec opiral svoje pomisleke, razvidno, da se glede na aeroposnetek površine zazidanih zemljišč v vasi A. v pretežnem delu ne ujemajo s katastrskim stanjem ter da gre za neusklajenost katastra z aero posnetkom, kar pa ne zadostuje za zaključek, da stanovanjska stavba A. 39 stoji deloma na sosednjih parcelah (113 oziroma 148 k.o. A.), saj je osnova za določitev lege stavbe zemljiški kataster. Kot je še ugotovilo sodišče prve stopnje, je iz izpiska iz zemljiške knjige za parcelo 148 k.o. A. razvidno, da na tej parceli ni nobene stavbe, zaradi česar je izključilo možnost, da bi izvedenec ocenjeval stavbo na sosednji parceli.

Glede pritožbenega očitka, da ne more biti predmet delitve (prodaje in razdelitve izkupička) več kot predstavlja stanovanjsko hišo na parc. št. 72/4 k.o. A. - to je tudi gospodarsko poslopje in garaža, pa je treba povedati, da solastnik z vlaganjem v solastno stvar ne more spremeniti solastninskega deleža brez soglasja solastnika. Kot je bilo že navedeno, sta udeleženca nepravdnega postopka lastnika nepremičnine s parc. št. 72/4, vsak do ene polovice, kot je to razvidno iz zemljiške knjige. Nasprotni udeleženec bi drugačen solastninski delež lahko uveljavljal v pravdni zadevi (tožbo je vložila predlagateljica nepravdnega postopka zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju), pa tega zaradi svoje pasivnosti ni storil. Glede na navedeno je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predmet delitve solastnine, oziroma prodaje nepremičnine in razdelitve izkupička, nepremičnina na parc. št. 72/4 k.o. A. v celoti in ne le v obsegu, kot bi želel nasprotni udeleženec.

Pritožba tudi ni utemeljena v delu, ko graja odločitev sodišča glede stroškov postopka. ZNP v 126. členu določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Glede na to, da je uvedeni postopek v interesu obeh udeležencev, stroški za takso za predlog in sklep pa so stroški za delo sodišča, ki jih le-to prevali na udeležence, je pravilna ugotovitev sodišča, da gre za skupne stroške, zaradi česar je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti tudi sorazmerni del teh stroškov, ki jih je založila.

Glede na to, da pritožba nima takšnih konkretnih navedb, ki bi lahko izpodbile odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in ker pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ( 37. člen ZNP v zvezi z 2. odstavkom 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških predlagateljice postopka za odgovor na pritožbo temelji na določbi 1. odstavka 155. člena ZPP. Navedbe predlagateljice namreč niso prispevale k odločitvi sodišča, zato njeni stroški za odgovor niso bili potrebni in jih mora nositi predlagateljica postopka sama.